Arhiv novic 2016
Sneženi mož je zbolel, a Dedek Mraz je vseeno prišel (29.12.2016)
Kratka igrica Sneženi mož je zbolel (prirejeno po igri Milene Batič) in prihod dedka Mraza v Motnik sta ob prijetnem, zasneženem vzdušju napolnila park pod lipami. Otroci so radovedno strmeli v prizorišče igre, ki so jo odigrali motniški in špitališki otroci pod vodstvom Petre Zupančič.
Vsako leto Turistično društvo Motnik poskrbi za novoletno predstavo s prihodom dedka Mraza za najmlajše. In tudi tokrat ni bilo drugače, le da sta za popolno praznično vzdušje poskrbela sneg in kulisa v parku pod lipami. Anej Štrajhar v glavni vlogi snežaka, Martin Cene, Gal Piskar, Barbara Piskar in Maša Vrtačnik v vlogah otrok ter Aleš Poljanšek v vlogi zdravnika pod vodstvom Petre Zupančič so pripravili kratko hudmošno igrico o sneženem možu, ki je zbolel. Po odigrani igri so skupaj z ostalimi otroci v parku na ves glas klicali deedeek Mrazz. In priklicali so ga. Dedek Mraz s polnim košem daril na rami je razveseli in obdaril prav vse otroke, ki so se udeležili predstave, obdaril in pohvalil pa je tudi nastopajoče.
Vsako leto Turistično društvo Motnik poskrbi za novoletno predstavo s prihodom dedka Mraza za najmlajše. In tudi tokrat ni bilo drugače, le da sta za popolno praznično vzdušje poskrbela sneg in kulisa v parku pod lipami. Anej Štrajhar v glavni vlogi snežaka, Martin Cene, Gal Piskar, Barbara Piskar in Maša Vrtačnik v vlogah otrok ter Aleš Poljanšek v vlogi zdravnika pod vodstvom Petre Zupančič so pripravili kratko hudmošno igrico o sneženem možu, ki je zbolel. Po odigrani igri so skupaj z ostalimi otroci v parku na ves glas klicali deedeek Mrazz. In priklicali so ga. Dedek Mraz s polnim košem daril na rami je razveseli in obdaril prav vse otroke, ki so se udeležili predstave, obdaril in pohvalil pa je tudi nastopajoče.
Tekst in foto: Motnik.net
Štefanov pohod z baklami na Malo Raven (29.12.2016)
Rekordno število pohodnikov, pohodnic in družin se je podalo na tradicionalni Štefanov pohod z baklami. Dobra voja, veselje in smeh jih je spremljala na krajšem nočnem pohodu na Malo Raven.
Tokrat v še večjem številu so se pohodniki, pohodnice, družine in celo družine z vozički udeležili sedaj že močno zakoreninjenega nočnega pohoda z baklami. Približno 45 minut dolga trasa iz Motnika preko Strmce na Malo Raven je dokaj nezahteven pohod primeren tudi za otroke, zato se pohoda udeleži vsako leto več družin. Na vrhu Turistično društvo Motnik in ekipa kmetije Pr' Nacet vsako leto poskrbijo, da trebuščki niso prazni in telo hladno. Polno obložene mize domačih dobrot, ocvirkova potica, razna slana in sladka peciva, rogljički, ... ter toplih napitkov vedno znova presenetijo.
Tokrat v še večjem številu so se pohodniki, pohodnice, družine in celo družine z vozički udeležili sedaj že močno zakoreninjenega nočnega pohoda z baklami. Približno 45 minut dolga trasa iz Motnika preko Strmce na Malo Raven je dokaj nezahteven pohod primeren tudi za otroke, zato se pohoda udeleži vsako leto več družin. Na vrhu Turistično društvo Motnik in ekipa kmetije Pr' Nacet vsako leto poskrbijo, da trebuščki niso prazni in telo hladno. Polno obložene mize domačih dobrot, ocvirkova potica, razna slana in sladka peciva, rogljički, ... ter toplih napitkov vedno znova presenetijo.
Tekst in foto: Motnik.net
Poklonili smo se pokojnim (1.11.2016)
V petek, 28.oktobra, smo šli na pokopališče v Motnik in Špitalič, kjer smo se s pesmimi in recitacijami poklonili pokojnim. Prižgali smo jim svečke in razmišljali o lepih trenutkih z njimi.
Prižgal bom lučko,
plamen čist bo trepetal,
kot v vetru list.
plamen čist bo trepetal,
kot v vetru list.
Prižgal bom lučko,
ne zato,
ker smo učili se tako.
ne zato,
ker smo učili se tako.
Tekst: Motniški polžki, foto: Vida Kovačič
Tehniški dan z gasilci (1.11.2016)
Vsako leto v oktobru
z gasilci se dobimo,
da nas ponovno naučijo,
kako požar naj pogasimo.
V petek, 28. oktobra, smo imeli tehniški dan. V šoli smo ob slikovnem gradivu ponovili pomembne ukrepe v primeru naravnih nesreč. Risali in ustvarjali smo na temo proti požarne varnosti. Kmalu smo zaslišali gasilsko sireno. Oblekli in obuli smo se in odšli na igrišče. Tam nas je čakalo kar nekaj prostovoljnih gasilcev, med njimi tudi njihov poveljnik. Gasilke Monika, Branka, Urška, Saša in Špela so nam pokazale, kako oskrbeti poškodbo in na nosilih odnesti ponesrečenca. Gasilci so nam predstavili vozila in pripomočke za gašenje požarov. Motniški Polžki smo se preizkusili v gašenju požara in bili smo zelo uspešni. Na koncu so nas tudi posladkali. Za zanimivo in poučno dopoldne smo se jim prav lepo zahvalili.
z gasilci se dobimo,
da nas ponovno naučijo,
kako požar naj pogasimo.
V petek, 28. oktobra, smo imeli tehniški dan. V šoli smo ob slikovnem gradivu ponovili pomembne ukrepe v primeru naravnih nesreč. Risali in ustvarjali smo na temo proti požarne varnosti. Kmalu smo zaslišali gasilsko sireno. Oblekli in obuli smo se in odšli na igrišče. Tam nas je čakalo kar nekaj prostovoljnih gasilcev, med njimi tudi njihov poveljnik. Gasilke Monika, Branka, Urška, Saša in Špela so nam pokazale, kako oskrbeti poškodbo in na nosilih odnesti ponesrečenca. Gasilci so nam predstavili vozila in pripomočke za gašenje požarov. Motniški Polžki smo se preizkusili v gašenju požara in bili smo zelo uspešni. Na koncu so nas tudi posladkali. Za zanimivo in poučno dopoldne smo se jim prav lepo zahvalili.
Tekst: Motniški polžki, foto: Vida Kovačič
Medgeneracijsko druženje - Bogata jesen (19.10.2016)
Motniški oder so v nedeljo 16. oktobra zasedle prav vse generacije, od petletne prvošolke do 88 let stare pevke Mihelce, in prav zato prireditev nosi naslov Medgeneracijsko druženje - Bogata jesen. V Društvu upokojencev Motnik-Špitalič odlično skrbijo za bogato tretje obdobje oz. bogato jesen svojih članov ter ostalih upokojencev iz Motnika, Špitaliča in okolice. Vsako leto organizirajo bolj ali manj zahtevne pohode v okolici, izlete po Sloveniji, obiskujejo jubilante in nepokretne kolege, aktivno sodelujejo s podružnično šolo in organizirajo razne prireditve za vse generacije.
Letošnjo prireditev je otvorila glasba izpod spretnih prstov harmonikaša Gašperja. Na odru so se razvrstili pripovedovalci in recitatorji, ki so nas popeljali po nostalgični poti zapisov v starih spominskih knjigah, Niso bili kot drugi, govorili o svojem Imetju, potresli nekaj Drobtinic in Tožili nad slabimi časi.
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom dirigentke Karle Urh je poskrbel za hudomušni del nedeljske prireditve. Z izbranimi skladbami so dodobra razživeli in nasmejali dvorano. Nekaj poskočnih viž so urezali tudi trije muzikantje, pravzaprav inštrumentalisti Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda, ki mimogrede deluje že 14. leto. Prireditev je povezovala Draga Zajec, na odru so peli in plesali Motniški polžki, učenci Podružnične šole Motnik pod vodstvom učiteljice Petre Knez, po dvorani so odmevale slovenske narodne pesmi v izvedbi Gašperja in Vesne Drolc.
''Človeško življenje je kot štirje letni časi in v tretjem, jesenskem obdobju, čutimo, da še moramo početi stvari, ki nas veselijo in jih želimo predati še drugim. Zato Inštrumentalni trio še veselo muzicira, pevci in pevke MePZ DU Kamnik pojejo in člani DU Motnik-Špitalič nadaljujemo s svojim delom.'' Majda Zupančič
Letošnjo prireditev je otvorila glasba izpod spretnih prstov harmonikaša Gašperja. Na odru so se razvrstili pripovedovalci in recitatorji, ki so nas popeljali po nostalgični poti zapisov v starih spominskih knjigah, Niso bili kot drugi, govorili o svojem Imetju, potresli nekaj Drobtinic in Tožili nad slabimi časi.
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom dirigentke Karle Urh je poskrbel za hudomušni del nedeljske prireditve. Z izbranimi skladbami so dodobra razživeli in nasmejali dvorano. Nekaj poskočnih viž so urezali tudi trije muzikantje, pravzaprav inštrumentalisti Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda, ki mimogrede deluje že 14. leto. Prireditev je povezovala Draga Zajec, na odru so peli in plesali Motniški polžki, učenci Podružnične šole Motnik pod vodstvom učiteljice Petre Knez, po dvorani so odmevale slovenske narodne pesmi v izvedbi Gašperja in Vesne Drolc.
''Človeško življenje je kot štirje letni časi in v tretjem, jesenskem obdobju, čutimo, da še moramo početi stvari, ki nas veselijo in jih želimo predati še drugim. Zato Inštrumentalni trio še veselo muzicira, pevci in pevke MePZ DU Kamnik pojejo in člani DU Motnik-Špitalič nadaljujemo s svojim delom.'' Majda Zupančič
Tekst in foto: Motnik.net
Oktobrski pohod DU Motnik-Špitalič (19.10.2016)
Drugi torek v oktobruje bl na programu pohod na Jeseničnika. Iz Motnika smo se odpravili na Srobotno in čez Pleso na Srobotniško planino. Jože in Ivo nam vedno pripovedujeta zanimive zgodbe. Vse poznata: območja, preteklost, domačije in ljudi.
Kjer se pot razcepi proti Lipi oziroma Slopem, je nekoč stala domačija ''Pr' Planinc'', lahko bi rekli - Planinc št. 1. Območja, ki so danes gozdnata, so bila nekoč obdelana kot njive. Mi smo šli v smeri proti Lipi. Ozka gozdna pot nas je pripeljala do najnižje točke, kjer je bil nekoč Jeseničnikov studenec (danes je osušen). Strmo nad njim leži Jeseničnikova kmetija. Si predstavljam kako težko je bilo tovoriti vodo navzgor. V nadaljevanju poti se levo odcepi pot do že omenjene kmetije. Tukaj okrog so pašniki. Kmetija in gospodarska poslopja so dobro vzdrževana. Veste kaj je koropet? Meni do sedaj nepoznana beseda. To je dvostransko oz. dvokrilno stopnišče k vhodu v hišo, kakršnega imajo tudi na Jeseničnikovi kmetiji.
Nadaljevali smo proti Slopem in nad Piklovo domačijo prišli iz gozda. Mimo Pleša in čez Farovško ravan smo se usmerili proti Belskemu grabnu nazaj na izhodišče. Tokrat je bil pohod malo daljši, vendar zelo zanimiv. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
Kjer se pot razcepi proti Lipi oziroma Slopem, je nekoč stala domačija ''Pr' Planinc'', lahko bi rekli - Planinc št. 1. Območja, ki so danes gozdnata, so bila nekoč obdelana kot njive. Mi smo šli v smeri proti Lipi. Ozka gozdna pot nas je pripeljala do najnižje točke, kjer je bil nekoč Jeseničnikov studenec (danes je osušen). Strmo nad njim leži Jeseničnikova kmetija. Si predstavljam kako težko je bilo tovoriti vodo navzgor. V nadaljevanju poti se levo odcepi pot do že omenjene kmetije. Tukaj okrog so pašniki. Kmetija in gospodarska poslopja so dobro vzdrževana. Veste kaj je koropet? Meni do sedaj nepoznana beseda. To je dvostransko oz. dvokrilno stopnišče k vhodu v hišo, kakršnega imajo tudi na Jeseničnikovi kmetiji.
Nadaljevali smo proti Slopem in nad Piklovo domačijo prišli iz gozda. Mimo Pleša in čez Farovško ravan smo se usmerili proti Belskemu grabnu nazaj na izhodišče. Tokrat je bil pohod malo daljši, vendar zelo zanimiv. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Jesenski pohod - medgeneracijsko druženje (22.9.2016)
Danes smo na sprehod šli
z našimi dragimi babicami.
Ker vsi pridno smo hodili,
smo si na cilju malico zaslužili.
Polžje igre smo igrali,
navijali in se smejali.
Čas prehitro je minil,
nazaj smo se morali vrniti.
Ob slovesu vsi smo v en glas sklenili,
da bomo naslednje leto Polžarjado ponovili.
Naše medgeneracijsko druženje se uspešno nadaljuje iz leta v leto.
V torek, 20. septembra smo se motniški Polžki z babicami odpravili na jesenski pohod. Pot je bila dolga, a ne preveč naporna. Ko smo prišli v Belo, nas je s kužkom Nerom pozdravila Darja. Z navdušenjem smo si ogledali mlade zajčke in mucke. Umili smo si roke in si privoščili zasluženo malico. Majda je sestavila zanimive naloge za tekmovanje Polžarjada. Tekmovali smo v štirih skupinah, katerih vodje so bile Iva, Darja, Dida in Krista. Vsi sodelujoči smo se izredno potrudili in kljub majhni razliki v točkah je zmagala modra skupina. Dobili so medalje, vsi pa smo se posladkali. Urno smo se odpravili nazaj proti šoli, na poti pa smo se še ustavili pri sošolcu Kristjanu, kjer so nas pozdravili njegov očka, babica in papagajček Čopko. Tudi tam smo se posladkali in nato nadaljevali pot nazaj proti šoli, kjer nas je že čakala Slavica z okusnim kosilom. Babicam smo se zahvalili za prijetno druženje in sklenili, da se kmalu vidimo.
Prijateljstvo je največja sreča,
prijateljev objem najboljše zdravilo
in nasmeh najlepše darilo.
z našimi dragimi babicami.
Ker vsi pridno smo hodili,
smo si na cilju malico zaslužili.
Polžje igre smo igrali,
navijali in se smejali.
Čas prehitro je minil,
nazaj smo se morali vrniti.
Ob slovesu vsi smo v en glas sklenili,
da bomo naslednje leto Polžarjado ponovili.
Naše medgeneracijsko druženje se uspešno nadaljuje iz leta v leto.
V torek, 20. septembra smo se motniški Polžki z babicami odpravili na jesenski pohod. Pot je bila dolga, a ne preveč naporna. Ko smo prišli v Belo, nas je s kužkom Nerom pozdravila Darja. Z navdušenjem smo si ogledali mlade zajčke in mucke. Umili smo si roke in si privoščili zasluženo malico. Majda je sestavila zanimive naloge za tekmovanje Polžarjada. Tekmovali smo v štirih skupinah, katerih vodje so bile Iva, Darja, Dida in Krista. Vsi sodelujoči smo se izredno potrudili in kljub majhni razliki v točkah je zmagala modra skupina. Dobili so medalje, vsi pa smo se posladkali. Urno smo se odpravili nazaj proti šoli, na poti pa smo se še ustavili pri sošolcu Kristjanu, kjer so nas pozdravili njegov očka, babica in papagajček Čopko. Tudi tam smo se posladkali in nato nadaljevali pot nazaj proti šoli, kjer nas je že čakala Slavica z okusnim kosilom. Babicam smo se zahvalili za prijetno druženje in sklenili, da se kmalu vidimo.
Prijateljstvo je največja sreča,
prijateljev objem najboljše zdravilo
in nasmeh najlepše darilo.
Zapisali: motniški Polžki in učiteljice
Septembrski krajši pohod (13.9.2016)
Letošnji september nas zelo razvaja z lepimi toplimi dnevi. In smo lahko pogosto zunaj in hodimo…
Iz Jastrobelj smo mimo kmetije Bukovšek prišli na gozdno pot in po njej v Češnjice. Obiskali smo spomenik padlim v NOB in se vrnili na glavno cesto. Pri znamenju smo zavili na stransko pot in naredili postanek pri opuščeni kmetiji na začetku Zgornjega Okroga. Čez »cige rige »smo se skozi Spodnji Okrog vrnili v Špitalič. Prijetno dopoldne.
Iz Jastrobelj smo mimo kmetije Bukovšek prišli na gozdno pot in po njej v Češnjice. Obiskali smo spomenik padlim v NOB in se vrnili na glavno cesto. Pri znamenju smo zavili na stransko pot in naredili postanek pri opuščeni kmetiji na začetku Zgornjega Okroga. Čez »cige rige »smo se skozi Spodnji Okrog vrnili v Špitalič. Prijetno dopoldne.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Srečanje upokojencev Gorenjske ... (13.9.2016)
… je bilo letos v četrtek, 8. septembra 2016, na letališču v Lescah. Dogodek se je odvijal v velikem šotoru, kjer je potekal program in pozdravni govori. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla »Triglav kvintet Katerman«. Poskrbeli so tudi za dobro hrano in pijačo. Na številnih stojnicah so ponujali razne izdelke, svoje usluge so predstavljala nekatera zdravilišča in zavarovalnice. Nad nami pa se je na nebu odvijal zanimiv spektakel – iz športnega letala so se spuščali padalci, tudi po devet naenkrat.
Iz Lesc smo se odpeljali na Bled. Nekateri smo odšli po pešpoti okrog jezera, drugi so čas preživeli ob kavi, kratkem sprehodu in ogledih. Na Bledu je bilo v tem času zelo veliko turistov. Tudi kopalcev ni manjkalo. V predelu Mlino smo naleteli na veliko skupino tujih motoristov. Okrog jezera je res prijeten sprehod (pohod) in pogledi na otoček, grad, jezero, pletnje in druge čolne res nekaj prekrasnega. Na Bledu je obvezen postanek za kremno rezino (kremšnito). In to smo storili tudi mi. Res so dobre.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Gorenjki (Tovarna čokolade v Lescah), se založili s slastnimi zalogajčki in izpolnili potovalni načrt za ta dan. Četrtek je bil vsestransko prijeten dan.
Iz Lesc smo se odpeljali na Bled. Nekateri smo odšli po pešpoti okrog jezera, drugi so čas preživeli ob kavi, kratkem sprehodu in ogledih. Na Bledu je bilo v tem času zelo veliko turistov. Tudi kopalcev ni manjkalo. V predelu Mlino smo naleteli na veliko skupino tujih motoristov. Okrog jezera je res prijeten sprehod (pohod) in pogledi na otoček, grad, jezero, pletnje in druge čolne res nekaj prekrasnega. Na Bledu je obvezen postanek za kremno rezino (kremšnito). In to smo storili tudi mi. Res so dobre.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Gorenjki (Tovarna čokolade v Lescah), se založili s slastnimi zalogajčki in izpolnili potovalni načrt za ta dan. Četrtek je bil vsestransko prijeten dan.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Poletne počitniške delavnice v Motniku (3.9.2016)
Tudi letos Turistično društvo Motnik in skupina Me4 poleti ni počivala. Vsako sredo so v pozno popoldanskem času organizirali različne brezplačne delavnice in aktivnosti za otroke.
Delavnice in aktivnosti za otroke - Me4 delujejo pod okriljem Turističnega društva Motnik že tretje leto. Me4 sestavljalo štiri dekleta – Nina, Vera, Špela in Petra, ki s svojim strokovnim znanjem otrokom nudijo poučne aktivnosti in dejavnosti.
V juliju in avgustu so izpeljale 8 različnih delavnic in aktivnosti, ki so otrokom popestrile poletne počitnice. Tako kot že prejšnja leta, je bil tudi letos cilj druženje in gibanje v naravi.
Na delavnicah so se v letošnjem poletju otroci preizkusili v igrah velikankah, lovili so skriti zaklad in se preizkušali v branju zemljevida, se igrali štafetne igre, izdelovali leteče ladjice, otvorili »Motniške olimpijske igre« in še in še …
Letošnje poletne delavnice so končane, a vendar se bomo letos srečali še enkrat – v času jesenskih počitnic že načrtujemo nove dejavnosti za otroke.
Delavnice in aktivnosti za otroke - Me4 delujejo pod okriljem Turističnega društva Motnik že tretje leto. Me4 sestavljalo štiri dekleta – Nina, Vera, Špela in Petra, ki s svojim strokovnim znanjem otrokom nudijo poučne aktivnosti in dejavnosti.
V juliju in avgustu so izpeljale 8 različnih delavnic in aktivnosti, ki so otrokom popestrile poletne počitnice. Tako kot že prejšnja leta, je bil tudi letos cilj druženje in gibanje v naravi.
Na delavnicah so se v letošnjem poletju otroci preizkusili v igrah velikankah, lovili so skriti zaklad in se preizkušali v branju zemljevida, se igrali štafetne igre, izdelovali leteče ladjice, otvorili »Motniške olimpijske igre« in še in še …
Letošnje poletne delavnice so končane, a vendar se bomo letos srečali še enkrat – v času jesenskih počitnic že načrtujemo nove dejavnosti za otroke.
Tekst: Petra Zupančič, foto: Nina Semprimožnik
70. letnica Lovske družine Motnik - Špitalič (3.9.2016)
V soboto 3. avgusta popoldan je ob Lovskem domu v Špitaliču potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Lovske družine Motnik-Špitalič.
Rojstvo Lovske družine Motnik-Špitalič sega v leto 1946 in so jo v 70-letnem obdobju oblikovali številni dobri lovci, katerim je skupno to, da so vsi znali ohranjati ter krepiti tovariške odnose med enakimi in enakopravnimi v zeleni bratovščini. Prvi starešina Matevž Kadunc je ob njeni tridesetletnici povedal naslednje: »Naša lovska družina se je formirala v skladu z osnutkom zakona o lovskih organizacijah, ki ga je 15. oktobra 1945 izdalo ministrstvo za gozdarstvo pri narodni vladi Slovenije. Prebral vam bom prvi člen tega osnutka, ki se je glasil: »Lovske zadruge so edini dopustni zakupniki lovišč, ki po svojih članih goje, varujejo in odstreljujejo divjad, ter skrbe na splošno za varstvo prirode, zato sodelujejo z oblastmi in jih podpirajo pri delu za pospeševanje lovstva in varstva prirode.«
Spomladi leta 1946 so h gospodu Kaduncu iz Ljubljane prišli inšpektor Paškulin Jože, Logar Stane, prof. Rant Jože in Grabrijan Edo, ki so bili že tudi pred vojno zakupniki lovišč. Na njihovo pobudo je sklical vse stare lovce, ki se jim je uspelo prebiti skozi vojno. Nekateri so se vrnili iz partizanov; drugi iz taborišč oziroma ujetništva. Tako so se zopet zbrali marca leta 1946, da ustanovijo lovsko družino in obnovijo lov na njihovem terenu. Prvi člani in ustanovitelji Lovske družine Motnik so bili Motničani Kodra Janez, Kodra Ivan, Kodra Franc, Kodra Matevž, vsi iz Črnega Vrha, inšp. Paškulin Jože, Logar Stane, Grabrijan Edo, prof Rant Jože, vsi iz Ljubljane, Slapnik Anton, Slapnik Janko, Premk Egidij, Cene Franc, Bergant Rudolf in Kadunc Matevž.
Rojstvo Lovske družine Motnik-Špitalič sega v leto 1946 in so jo v 70-letnem obdobju oblikovali številni dobri lovci, katerim je skupno to, da so vsi znali ohranjati ter krepiti tovariške odnose med enakimi in enakopravnimi v zeleni bratovščini. Prvi starešina Matevž Kadunc je ob njeni tridesetletnici povedal naslednje: »Naša lovska družina se je formirala v skladu z osnutkom zakona o lovskih organizacijah, ki ga je 15. oktobra 1945 izdalo ministrstvo za gozdarstvo pri narodni vladi Slovenije. Prebral vam bom prvi člen tega osnutka, ki se je glasil: »Lovske zadruge so edini dopustni zakupniki lovišč, ki po svojih članih goje, varujejo in odstreljujejo divjad, ter skrbe na splošno za varstvo prirode, zato sodelujejo z oblastmi in jih podpirajo pri delu za pospeševanje lovstva in varstva prirode.«
Spomladi leta 1946 so h gospodu Kaduncu iz Ljubljane prišli inšpektor Paškulin Jože, Logar Stane, prof. Rant Jože in Grabrijan Edo, ki so bili že tudi pred vojno zakupniki lovišč. Na njihovo pobudo je sklical vse stare lovce, ki se jim je uspelo prebiti skozi vojno. Nekateri so se vrnili iz partizanov; drugi iz taborišč oziroma ujetništva. Tako so se zopet zbrali marca leta 1946, da ustanovijo lovsko družino in obnovijo lov na njihovem terenu. Prvi člani in ustanovitelji Lovske družine Motnik so bili Motničani Kodra Janez, Kodra Ivan, Kodra Franc, Kodra Matevž, vsi iz Črnega Vrha, inšp. Paškulin Jože, Logar Stane, Grabrijan Edo, prof Rant Jože, vsi iz Ljubljane, Slapnik Anton, Slapnik Janko, Premk Egidij, Cene Franc, Bergant Rudolf in Kadunc Matevž.
Lovci so skozi vso svojo zgodovino zelo aktivni na več področjih: kulturnem, športnem ter na področju ohranjanja in zaščite narave – slednje je njihovo osnovno poslanstvo. Največji prispevek družbi pa dajo z ohranjanjem in gojitvijo divjadi. Skrbijo tudi za povrnitev škode, ki jo povzroči divjad, opozarjajo upravljavca cest na stalne prehode divjadi, skrbijo za omejevanje in preprečevanje kužnih bolezni, kot so steklina, prašičja kuga, garje in ptičja gripa. Skrbijo za odvoz kadavrov s cestnih odsekov, kjer prihaja do trka z vozili in se redno, ne glede na uro in dan, odzivajo na klice policije. S policijo sodelujejo tudi v primerih izgubljenih ali pogrešanih oseb in se kot dobri poznavalci terena aktivno vključijo v iskanje.
Skupen jim je vedno isti cilj, to je skrb za ohranjanje žive in nežive narave, skrb za ravnovesje v naravi in njeno raznolikost, skrb za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter zaščito naravnega okolja. Že ustanovitelji so pred 70. leti postavili trdne temelje za nadaljnje delovanje družine, ki so narekovali premišljeno načrtovano gojitev in spoštovanje divjadi, prav tako skrb za naravno okolje ter dobro in odgovorno sodelovanje s kmetovalci, lastniki polj, kjer se divjad pase, in gozdov, kjer najde zatočišče.
Skupen jim je vedno isti cilj, to je skrb za ohranjanje žive in nežive narave, skrb za ravnovesje v naravi in njeno raznolikost, skrb za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter zaščito naravnega okolja. Že ustanovitelji so pred 70. leti postavili trdne temelje za nadaljnje delovanje družine, ki so narekovali premišljeno načrtovano gojitev in spoštovanje divjadi, prav tako skrb za naravno okolje ter dobro in odgovorno sodelovanje s kmetovalci, lastniki polj, kjer se divjad pase, in gozdov, kjer najde zatočišče.
Zbrane ob okroglem jubileju je sprva pozdravil in nagovoril starešina Lovske družine Motnik-Špitalič Janez Petrič. Opisal je delovanje lovske družine, ki upravlja z loviščem, ki obsega 4.020, ter pomen njihovega dela in poslanstva: »Pravijo, da brez kulture ni razvoja. Zato smo prav za to priložnost pripravili jubilejno publikacijo, ki ni namenjena samo lovski publiki, temveč širšemu krogu bralcev, ki jih poleg lova in zgodovine zanimajo še različne zgodbe tega kraja. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Občini Kamnik in županu za donacije iz naslova koncesijske dajatve. Posebna zahvala velja tudi vsem lastnikom zemljišč za toleranten odnos. Kako naprej? Imamo voljo, pogum in začrtano pot. Imamo tudi mlade lovce in nas ni strah za obstoj naše družine. Naša želja je tudi, da bi bilo v okolju, kjer gospodarimo, čim manj škod po divjadi. In naj končam z mislijo Srečka Kosovela: »Starejši gledajo na preteklost, mladi pa na prihodnost.« Ob zaključku se zahvaljujem moji lovski tovarišiji, brez njih danes ne bi bili tukaj.«
Župan Marjan Šarec pa je članom podelil zahvalo za njihovo skrb, požrtvovalnost, pomoč in podporo pri varstvu narave in okolja ter upravljanju z lovišči in divjadjo tudi za naslednje generacije: »Pred 70. leti so se navdušenci odločili, da se bodo povezali v lovsko družino in še bolj organizirano skrbeli za svoje osnovno poslanstvo, skrb za naravo, skrb za okolje in daleč od predsodkov, ki jih včasih slišimo od nepoučenih ljudi. Lovci imate velik pomen za ohranjanje naravnega ravnovesja, skrb za divjad, ki danes nima več mirnega okolja, kot ga je imela včasih, ampak je človek korenito posegel tja, kjer mu včasih ni bilo mesto. Ljudje so se preselili v kraje, kjer se starejši niso preseljevali, saj so vedeli, da je tam mesto za divjadi in živali, danes pa si človek podredi tudi tisto, kar mu ne pripada. Posledice se potem porajajo skozi leta naprej. Tako je s poplavami, plazovi in tako je z živo naravo. Pri vašem plemenitem poslanstvu, delu in skrbi za naravo, vam želim še naprej toliko uspehov, kot ste jih imeli doslej, da bi držali skupaj in da ne bi, kljub nemili zakonodaji, obupali, temveč da bi gledali nekoliko v preteklost, veliko v sedanjost in tudi nekaj v prihodnost. Brez preteklosti ni sedanjosti in še manj prihodnosti. Dober pogled!«
Župan Marjan Šarec pa je članom podelil zahvalo za njihovo skrb, požrtvovalnost, pomoč in podporo pri varstvu narave in okolja ter upravljanju z lovišči in divjadjo tudi za naslednje generacije: »Pred 70. leti so se navdušenci odločili, da se bodo povezali v lovsko družino in še bolj organizirano skrbeli za svoje osnovno poslanstvo, skrb za naravo, skrb za okolje in daleč od predsodkov, ki jih včasih slišimo od nepoučenih ljudi. Lovci imate velik pomen za ohranjanje naravnega ravnovesja, skrb za divjad, ki danes nima več mirnega okolja, kot ga je imela včasih, ampak je človek korenito posegel tja, kjer mu včasih ni bilo mesto. Ljudje so se preselili v kraje, kjer se starejši niso preseljevali, saj so vedeli, da je tam mesto za divjadi in živali, danes pa si človek podredi tudi tisto, kar mu ne pripada. Posledice se potem porajajo skozi leta naprej. Tako je s poplavami, plazovi in tako je z živo naravo. Pri vašem plemenitem poslanstvu, delu in skrbi za naravo, vam želim še naprej toliko uspehov, kot ste jih imeli doslej, da bi držali skupaj in da ne bi, kljub nemili zakonodaji, obupali, temveč da bi gledali nekoliko v preteklost, veliko v sedanjost in tudi nekaj v prihodnost. Brez preteklosti ni sedanjosti in še manj prihodnosti. Dober pogled!«
Za kulturni program, ki ga je povezoval Franc Pestotnik – Podokničar, so poskrbeli Kvatropirci, Folklorna skupina Vransko in pevci iz Moravč, z lovsko veselico v družbi Ognjenih muzikantov pa so nadaljevali druženje in praznovanje še v pozne popoldanske ure.
Tekst in foto: Kamnik.si (Občina Kamnik)
10. kolesarski izlet od Snovika do Motnika (3.9.2016)
28. avgusta 2016, je potekalo tradicionalno kolesarjenje po kolesarski poti od Snovika do Motnika. Letos je bil to že deseti kolesarski izlet, ki ga vsako leto skupaj organizirata Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. Gre za rekreativno kolesarsko prireditev, ki je namenjena promociji kolesarjenja in predstavitvi kolesarskih poti v občini Kamnik. Zbranim se je ob pričetku kolesarjenja v imenu Občine Kamnik pridružil podžupan Igor Žavbi.
Omenjena kolesarska pot je dolga 23 kilometrov in je dokaj zahtevna, predvsem zaradi nekaterih vzponov (npr. iz Sidola na Pšajnovico ter dalje do Velikega Rakitovca) in vožnje po gozdnih cestah. Pot poteka po naseljih Tuhinjske doline od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni cesti mimo planšarije na Lipovcu na Malo Raven do Motnika.
Letos se je v Snoviku zbralo 58 kolesarjev, katerim je srečno pot zaželel tudi podžupan Igor Žavbi. V nagovoru je poudaril, da si Občina Kamnik prizadeva dograjevati mrežo kolesarskih poti in vsako leto poskuša zgraditi nove odseke. Z lepimi željami so se udeleženci podali na pot in po dobrih treh urah vsi zaključili kolesarjenje v Motniku.
Omenjena kolesarska pot je dolga 23 kilometrov in je dokaj zahtevna, predvsem zaradi nekaterih vzponov (npr. iz Sidola na Pšajnovico ter dalje do Velikega Rakitovca) in vožnje po gozdnih cestah. Pot poteka po naseljih Tuhinjske doline od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni cesti mimo planšarije na Lipovcu na Malo Raven do Motnika.
Letos se je v Snoviku zbralo 58 kolesarjev, katerim je srečno pot zaželel tudi podžupan Igor Žavbi. V nagovoru je poudaril, da si Občina Kamnik prizadeva dograjevati mrežo kolesarskih poti in vsako leto poskuša zgraditi nove odseke. Z lepimi željami so se udeleženci podali na pot in po dobrih treh urah vsi zaključili kolesarjenje v Motniku.
Tekst in foto: Kamnik.si (Občina Kamnik)
Poletni večer s klapo Skala in skupino M.J.A.V. (22.8.2016)
Izjemen obisk, čarobno vzdušje, prijetna glasba, vonj po giricah in zadovoljni obrazi so ponovno napolnili park pod lipami.
V soboto, 20. avgusta, je sedaj že tradicionalno potekal Poletni večer v Motniku. Tokrat so nam v parku pod lipami družbo delali klapa Skala in glasbena skupina M.J.A.V. V ritmih dalmatinske, slovenske, ljudske in zimzelene glasbe so uživale prav vse generacije. Člani Turističnega društva Motnik so večer popestrili s srečelovom, pijačo in jedačo.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste kakor koli pomagali in pripomogli, da je naš poletni večer tudi tokrat uspel.
V soboto, 20. avgusta, je sedaj že tradicionalno potekal Poletni večer v Motniku. Tokrat so nam v parku pod lipami družbo delali klapa Skala in glasbena skupina M.J.A.V. V ritmih dalmatinske, slovenske, ljudske in zimzelene glasbe so uživale prav vse generacije. Člani Turističnega društva Motnik so večer popestrili s srečelovom, pijačo in jedačo.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste kakor koli pomagali in pripomogli, da je naš poletni večer tudi tokrat uspel.
Tekst: Petra Zupančič, foto: Jože Bojec
Nogometni treningi za najmlajše na motniški zelenici (22.8.2016)
Vabljeni vsi mladi krajani Motnika, Špitaliča, Tuhinjske doline in okoliških krajev na treninge nogometa na motniški zelenici.
Nogometni klub Vransko v sodelovanju s Športnim društvom Motnik organizira nogometne treninge za mlajše selekcije (2008 in mlajši, 2007 in 2006 ter 2005 in starejši).
Treningi bodo predvidoma potekali po naslednjem razporedu:
Nogometno igrišče Motnik:
Nogometno igrišče Vransko (skupni treningi selekcij NK Vransko):
Več informacij o treningih:
Tilen Šmigoc - 041/418 439 (NK Vransko), nkvransko@gmail.com
Nogometni klub Vransko v sodelovanju s Športnim društvom Motnik organizira nogometne treninge za mlajše selekcije (2008 in mlajši, 2007 in 2006 ter 2005 in starejši).
Treningi bodo predvidoma potekali po naslednjem razporedu:
Nogometno igrišče Motnik:
- ponedeljek od 15. do 16. ure - 1.-3. razred (2008 in mlajši)
- ponedeljek od 16. do 17.30 - 4.-5. razred (2007 in 2006)
- ponedeljek od 16. do 17.30 - 6. razred dalje (2005 in starejši)
- sreda od 15.30 do 17. ure - 4.-5. razred (2007 in 2006)
- sreda od 15.30 do 17. ure - 6. razred dalje (2005 in starejši)
Nogometno igrišče Vransko (skupni treningi selekcij NK Vransko):
- četrtek od 17. do 18. ure - 1.-3. razred (2008 in mlajši)
- četrtek od 16.30 do 18. ure - 4.-5. razred (2007 in 2006)
- četrtek od 18. do 19.45 - 6. razred dalje (2005 in starejši)
Več informacij o treningih:
Tilen Šmigoc - 041/418 439 (NK Vransko), nkvransko@gmail.com
Tradicionalni vsakoletni piknik DU Motnik-Špitalič (22.8.2016)
… se dogaja 15. avgusta v Lovskem domu v Špitaliču.
V kulturnem programu smo letos rekli kakšno besedo o vrednotah. Počastili smo 50-letnico skupnega življenja Mlinarjeve Mimice in Toneta ter 65 let v dobrem in slabem Jasnarjeve Julke in Maksa. Zaželeli smo jim tudi vnaprej prijetna skupna leta in veliko zdravja.
Poleg članic in članov društva ter njihovih partnerjev so se piknika udeležili še predstavnik Pokrajinske zveze DU za Gorenjsko, predstavniki DU Kamnik in DU Komenda ter častni član DU Motnik-Špitalič Stane Simšič.
Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Benjamin Krhin, ki je sodeloval tudi v uvodnem programu. Organizatorji piknika smo veseli zaradi številne udeležbe naših članov in članic. Ob dobri hrani in pijači ter klepetu je popoldan minil v prijetnem vzdušju.
V kulturnem programu smo letos rekli kakšno besedo o vrednotah. Počastili smo 50-letnico skupnega življenja Mlinarjeve Mimice in Toneta ter 65 let v dobrem in slabem Jasnarjeve Julke in Maksa. Zaželeli smo jim tudi vnaprej prijetna skupna leta in veliko zdravja.
Poleg članic in članov društva ter njihovih partnerjev so se piknika udeležili še predstavnik Pokrajinske zveze DU za Gorenjsko, predstavniki DU Kamnik in DU Komenda ter častni član DU Motnik-Špitalič Stane Simšič.
Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Benjamin Krhin, ki je sodeloval tudi v uvodnem programu. Organizatorji piknika smo veseli zaradi številne udeležbe naših članov in članic. Ob dobri hrani in pijači ter klepetu je popoldan minil v prijetnem vzdušju.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Pohod DU Motnik-Špitalič v avgustu (22.8.2016)
9 pohodnic in pohodnikov se nas je ob 8.00 zbralo pri Kulturnem domu v Motniku. Z dvema avtomobiloma smo se čez Strmco odpeljali proti Blagovici. Pod avtocestnim viaduktom smo zavili proti Golčaju. Na primernem mestu smo parkirali in se odpravili proti cerkvi sv. Neže. Šli smo mimo spomenika NOB in po gozdnih poteh do asfaltirane ceste. Odprl se je lep razgled proti našemu cilju in cerkvi svetega Valentina na Limbarski Gori.
Svet je tukaj valovit in kotanjast. Kotanje spominjajo na kraške vrtače. Na dnu vsake so različno velike njive, kjer bujno in lepo uspevajo različni pridelki. Dom na Limbarski Gori je bil žal zaprt. Na cerkvenih stopnicah smo pomalicali, se razgledali v dolino in krenili nazaj. Ustavili smo se na Trojanah, kjer imajo res dober sladoled. Pohod je minil v prijetnem druženju in vremenu.
Svet je tukaj valovit in kotanjast. Kotanje spominjajo na kraške vrtače. Na dnu vsake so različno velike njive, kjer bujno in lepo uspevajo različni pridelki. Dom na Limbarski Gori je bil žal zaprt. Na cerkvenih stopnicah smo pomalicali, se razgledali v dolino in krenili nazaj. Ustavili smo se na Trojanah, kjer imajo res dober sladoled. Pohod je minil v prijetnem druženju in vremenu.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Zaključna prireditev (22.6.2016)
V petek, 17. junija, smo pripravili zaključno prireditev za starše in prijatelje. Predstavili smo celoletno delo posameznih interesnih dejavnosti. Pester program je vključeval veliko petja, igre, plesa, deklamacij in igranja na instrumente.
Četrtošolci so pripravili predajo ključa in postavili tretješolcem zahtevna vprašanja, ki so jih uspešno rešili. Nato so se četrtošolci zahvalili Polžkom za vsa skupna šolska leta in prav tako so tretješolci zaželeli Aneju, Galu in Martinu uspešno učenje in dobro počutje v petem razredu. Za slovo pa so dobili veliko čokoladno torto z napisom – na svidenje, Polžki. Pojedli smo jo seveda skupaj. Naše druženje smo nadaljevali s srečelovom, piknikom, igranjem in veselim klepetanjem. Družili smo se do poznega večera in nato veseli in srečni odšli domov. Skupaj nam je bilo zelo lepo. Še teden dni in šli bomo na zaslužene počitnice.
Četrtošolci so pripravili predajo ključa in postavili tretješolcem zahtevna vprašanja, ki so jih uspešno rešili. Nato so se četrtošolci zahvalili Polžkom za vsa skupna šolska leta in prav tako so tretješolci zaželeli Aneju, Galu in Martinu uspešno učenje in dobro počutje v petem razredu. Za slovo pa so dobili veliko čokoladno torto z napisom – na svidenje, Polžki. Pojedli smo jo seveda skupaj. Naše druženje smo nadaljevali s srečelovom, piknikom, igranjem in veselim klepetanjem. Družili smo se do poznega večera in nato veseli in srečni odšli domov. Skupaj nam je bilo zelo lepo. Še teden dni in šli bomo na zaslužene počitnice.
Zapisali motniški Polžki in učiteljice
Naravoslovni dan - gozd (22.6.2016)
V gozd smo Polžki se podali,
gozdne rastline in živali opazovali,
poslušali, ustvarjali, se sprostili
in se polni vtisov v šolo vrnili.
V četrtek, 16. junija je posijalo sonce in vsi učenci naše šole smo se v spremstvu učiteljic odpravili v gozd - zeleno učilnico na prostem. Ker smo bili v njem gostje, smo se kulturno vedli in uživali v zelenem naravnem okolju. V gozdu nam je učiteljica Brigita razdelila učne liste – začutimo gozd in s pomočjo njenih vprašanj smo samostojno rešili kar 23 nalog. Pri tem smo uporabljali zaznave vseh petih čutov. Bilo je zanimivo. Nadaljevali smo z nabiranjem naravnih materialov - listov, storžev, palic, rastlin … in naredili veliko naravno mandalo. Nato smo s pomočjo žreba določili dvojice in v barvnem krogu izdelali manjšo pisano mandalo. Ker smo bili pridni in poslušni, smo se še poigrali in v skupinah izdelali hišice za naše gozdne prijatelje. Veseli in prijetno utrujeni smo se vrnili v šolo in pojedli slastno kosilo.
gozdne rastline in živali opazovali,
poslušali, ustvarjali, se sprostili
in se polni vtisov v šolo vrnili.
V četrtek, 16. junija je posijalo sonce in vsi učenci naše šole smo se v spremstvu učiteljic odpravili v gozd - zeleno učilnico na prostem. Ker smo bili v njem gostje, smo se kulturno vedli in uživali v zelenem naravnem okolju. V gozdu nam je učiteljica Brigita razdelila učne liste – začutimo gozd in s pomočjo njenih vprašanj smo samostojno rešili kar 23 nalog. Pri tem smo uporabljali zaznave vseh petih čutov. Bilo je zanimivo. Nadaljevali smo z nabiranjem naravnih materialov - listov, storžev, palic, rastlin … in naredili veliko naravno mandalo. Nato smo s pomočjo žreba določili dvojice in v barvnem krogu izdelali manjšo pisano mandalo. Ker smo bili pridni in poslušni, smo se še poigrali in v skupinah izdelali hišice za naše gozdne prijatelje. Veseli in prijetno utrujeni smo se vrnili v šolo in pojedli slastno kosilo.
Zapisali motniški Polžki in učiteljice
Zaključna ekskurzija motniških Polžkov (22.6.2016)
Smo Polžki sklenili,
da na morje bomo šli,
smo Braneta prosili,
če se to lahko zgodi.
In res se je zgodilo in to v ponedeljek, 13. junija. Zjutraj smo se s starši zbrali na avtobusni postaji v Motniku in se skupaj odpeljali na morje, kjer smo ves dan uživali v sončnem dnevu ob zabavnih aktivnostih ob in v morju, ki je bilo že kar toplo in z veseljem smo zaplavali. Na sprehodu po Izoli smo si ogledovali ladje. Privoščili smo si kar nekaj sladoledov in morsko kosilo. Bilo je odlično.
Zaključna ekskurzija motniških Polžkov, staršev in učiteljic je v celoti uspela. Hvala vsem za dobro družbo in Branetu za prevoz. Bilo je čudovito!
da na morje bomo šli,
smo Braneta prosili,
če se to lahko zgodi.
In res se je zgodilo in to v ponedeljek, 13. junija. Zjutraj smo se s starši zbrali na avtobusni postaji v Motniku in se skupaj odpeljali na morje, kjer smo ves dan uživali v sončnem dnevu ob zabavnih aktivnostih ob in v morju, ki je bilo že kar toplo in z veseljem smo zaplavali. Na sprehodu po Izoli smo si ogledovali ladje. Privoščili smo si kar nekaj sladoledov in morsko kosilo. Bilo je odlično.
Zaključna ekskurzija motniških Polžkov, staršev in učiteljic je v celoti uspela. Hvala vsem za dobro družbo in Branetu za prevoz. Bilo je čudovito!
Zapisali motniški Polžki in učiteljice
Vsakoletni izlet DU Motnik-Špitalič (21.6.2016)
Letos smo se na potepanje v dolino Soče odpravili v torek, 14. junija. Avtobus smo zasedli do zadnjega kotička. Vremenska napoved ni bila prav obetavna, vendar so naši dežniki ostali suhi, ker je nekajkrat deževalo, ko smo bili v avtobusu.
Prva postaja na naši poti je bila Planica. Ogledali smo si Nordijski center z zanimivo valjasto stavbo in v podzemnem delu videli tekače na smučeh. Osupljiv je pogled na skakalnice. Pot smo nadaljevali mimo naselja Rateče in se mimo Trbiža, Rabeljskega jezera ter čez prelaz Predel vrnili v Slovenijo. V Logu pod Mangartom smo lahko videli sledi grozljivega plazu, ki je pred leti močno prizadel to območje.
Obiskali smo trdnjavo Kluže, ki leži nad globokimi koriti Koritnice. V 1. svetovni vojni so jo menjaje uporabljali Avstrijci, Italijani in Nemci. V njej je danes muzej. V prijetni gostilni pred Bovcem smo se okrepčali z malico in mimo Bovca nadaljevali pot po dolini Soče. Med vožnjo smo lahko videli številna pokopališča iz 1. svetovne vojne.
Kobarid ponuja številna pričevanja, ki nas vedno znova opozarjajo na nesmiselnost vojn. Obiskali smo lahko Vojaški muzej 1. svetovne vojne ali pa kostnico nad mestom, kjer je pokopanih 7014 italijanskih vojakov. Ob poti do nje stoji križev pot. Kostnica presune s svojo velikostjo in zapisi številnih mrtvih. V Kobaridu stoji tudi spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, goriškemu slavčku, ki se je rodil v bližnjem kraju Vrsno.
Ob vožnji mimo Tolmina so nekateri obujali spomine na služenje vojaškega roka v JLA in ugotavljali, da so od kasarne ostale samo še sledi. Soča je res »krasna hči planin« in njena barva je posebna modra. Na njej je kar nekaj HE in zato umetnih jezer. V zgornjem delu njen tok izkoriščajo raftarji, na jezerih pa veslači in ladjice. Skozi predmestji Nove Gorice Solkan in Kromberk smo prispeli v Vipavsko dolino. V kraju Vitovlje smo na turistični kmetiji použili okusno pozno kosilo in si ogledali vinsko klet.
Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Za nami je res lep dan in številna zanimiva doživetja. Za veliko informacij je poskrbela vodička Gabrijela, za varno in udobno vožnjo pa šoferka Edita.
Prva postaja na naši poti je bila Planica. Ogledali smo si Nordijski center z zanimivo valjasto stavbo in v podzemnem delu videli tekače na smučeh. Osupljiv je pogled na skakalnice. Pot smo nadaljevali mimo naselja Rateče in se mimo Trbiža, Rabeljskega jezera ter čez prelaz Predel vrnili v Slovenijo. V Logu pod Mangartom smo lahko videli sledi grozljivega plazu, ki je pred leti močno prizadel to območje.
Obiskali smo trdnjavo Kluže, ki leži nad globokimi koriti Koritnice. V 1. svetovni vojni so jo menjaje uporabljali Avstrijci, Italijani in Nemci. V njej je danes muzej. V prijetni gostilni pred Bovcem smo se okrepčali z malico in mimo Bovca nadaljevali pot po dolini Soče. Med vožnjo smo lahko videli številna pokopališča iz 1. svetovne vojne.
Kobarid ponuja številna pričevanja, ki nas vedno znova opozarjajo na nesmiselnost vojn. Obiskali smo lahko Vojaški muzej 1. svetovne vojne ali pa kostnico nad mestom, kjer je pokopanih 7014 italijanskih vojakov. Ob poti do nje stoji križev pot. Kostnica presune s svojo velikostjo in zapisi številnih mrtvih. V Kobaridu stoji tudi spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, goriškemu slavčku, ki se je rodil v bližnjem kraju Vrsno.
Ob vožnji mimo Tolmina so nekateri obujali spomine na služenje vojaškega roka v JLA in ugotavljali, da so od kasarne ostale samo še sledi. Soča je res »krasna hči planin« in njena barva je posebna modra. Na njej je kar nekaj HE in zato umetnih jezer. V zgornjem delu njen tok izkoriščajo raftarji, na jezerih pa veslači in ladjice. Skozi predmestji Nove Gorice Solkan in Kromberk smo prispeli v Vipavsko dolino. V kraju Vitovlje smo na turistični kmetiji použili okusno pozno kosilo in si ogledali vinsko klet.
Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Za nami je res lep dan in številna zanimiva doživetja. Za veliko informacij je poskrbela vodička Gabrijela, za varno in udobno vožnjo pa šoferka Edita.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Junijski pohod DU Motnik-Špitalič (14.6.2016)
Nanj smo odšli en torek prej kot običajno. 11 pohodnic in pohodnikov se je zbralo v Motniku. S tremi avtomobili smo se odpeljali do Limovc. Peš smo se odpravili proti Prvinam in nadaljevali do Doma na Čemšeniški planini.
Pred ciljem se je odprl lep pogled na vasi na zasavski strani planine. Dom je bil žal zaprt. Smo pa opazili, da je okolica zelo lepo urejena. Na travnikih v tem času cvetijo številne zanimive cvetlice: repuš, salomonov pečat, mrtve koprive, bleda naglavka in zelo lepa kranjska lilija ali zlato jabolko.
Nadaljevali smo mimo spomenika, krmišča in koče radioamaterjev na Črni vrh. Najvišja točka je znana po tem, da morajo nanjo vsi, ki so tam prvič, prinesti kamen in ga položiti na piramidast kup. Opravili smo tudi krst. Tokrat sta bili krščeni Marija in Ivanka.
Vračali smo se po serpentinasti poti po severnem pobočju planine in se nad Zaplanino vrnili do avtomobilov. Povratek je bil kar malo daljši od vzpona. Prijetno utrujeni smo se vrnili v Motnik.
Pred ciljem se je odprl lep pogled na vasi na zasavski strani planine. Dom je bil žal zaprt. Smo pa opazili, da je okolica zelo lepo urejena. Na travnikih v tem času cvetijo številne zanimive cvetlice: repuš, salomonov pečat, mrtve koprive, bleda naglavka in zelo lepa kranjska lilija ali zlato jabolko.
Nadaljevali smo mimo spomenika, krmišča in koče radioamaterjev na Črni vrh. Najvišja točka je znana po tem, da morajo nanjo vsi, ki so tam prvič, prinesti kamen in ga položiti na piramidast kup. Opravili smo tudi krst. Tokrat sta bili krščeni Marija in Ivanka.
Vračali smo se po serpentinasti poti po severnem pobočju planine in se nad Zaplanino vrnili do avtomobilov. Povratek je bil kar malo daljši od vzpona. Prijetno utrujeni smo se vrnili v Motnik.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Program 5. Križnikovega pravljičnega festivala ... Jenkret je biv (29.5.2016)
Znan je program Križnikovega pravljičnega festivala, ki bo potekal 10. in 11. junija v Motniku.
Festival se prične v petek 10. junija s Pripovedovalskim večerom za odrasle ob 19. uri, nadaljuje se z razstavo fotografij Luke Dakskoblerja in koncertom Boštjana Gombača in Janeza Dovča.
Sobotno dogajanje se prične z Mlinarsko pravljično potjo ob 11. uri in se nadaljuje skozi cel dan; Tiristično - kulinarična pot, Pravljične igrarije z Me4, Hop, dva, tri, pravljica oživi, Jenkret je biv ... jen povžar, Beg na grad in Šola za zmaje.
Častni pokrovitelj letošnjega Križnikovega festivala je, nam vsem ljubi, Andrej Rozman Roza. O svoji udeležbi je zapisal takole:
"Z veseljem sem sprejel povabilo na Križnikov festival. Najprej zato, ker mislim, da je renesansa pripovedovalske kulture, ki je zajela naše kraje, zelo koristno za bolj sproščen odnos Slovenk in Slovencev tako do svojega jezika kot tudi do literature. V nasprotju s pisanjem in branjem je pripovedovalstvo družabno dogajanje, dogaja se v živo in tak je tudi jezik, ki se s pripovedovalstvom širi. Živ je bil tudi jezik, s katerim je Gašper Križnik pred več kot sto leti zapisoval povesti in zgodbe in nam na ta način ohranil avtentično govorico svojega časa in kraja. Zanimiva je tudi njegova življenjska zgodba, še posebej razmisleka vredno pa se mi zdi dejstvo, da je za svojo pomembno slovenistično dejavnost našel več razumevanja v Petersburgu in Zagrebu kot pa v Ljubljani. Nenazadnje pa se festivala veselim tudi zato, da bom končno od bliže spoznal Motnik, ki sem ga doslej le z zanimanjem opazoval s ceste skozi Tuhinjsko dolino".
Festival se prične v petek 10. junija s Pripovedovalskim večerom za odrasle ob 19. uri, nadaljuje se z razstavo fotografij Luke Dakskoblerja in koncertom Boštjana Gombača in Janeza Dovča.
Sobotno dogajanje se prične z Mlinarsko pravljično potjo ob 11. uri in se nadaljuje skozi cel dan; Tiristično - kulinarična pot, Pravljične igrarije z Me4, Hop, dva, tri, pravljica oživi, Jenkret je biv ... jen povžar, Beg na grad in Šola za zmaje.
Častni pokrovitelj letošnjega Križnikovega festivala je, nam vsem ljubi, Andrej Rozman Roza. O svoji udeležbi je zapisal takole:
"Z veseljem sem sprejel povabilo na Križnikov festival. Najprej zato, ker mislim, da je renesansa pripovedovalske kulture, ki je zajela naše kraje, zelo koristno za bolj sproščen odnos Slovenk in Slovencev tako do svojega jezika kot tudi do literature. V nasprotju s pisanjem in branjem je pripovedovalstvo družabno dogajanje, dogaja se v živo in tak je tudi jezik, ki se s pripovedovalstvom širi. Živ je bil tudi jezik, s katerim je Gašper Križnik pred več kot sto leti zapisoval povesti in zgodbe in nam na ta način ohranil avtentično govorico svojega časa in kraja. Zanimiva je tudi njegova življenjska zgodba, še posebej razmisleka vredno pa se mi zdi dejstvo, da je za svojo pomembno slovenistično dejavnost našel več razumevanja v Petersburgu in Zagrebu kot pa v Ljubljani. Nenazadnje pa se festivala veselim tudi zato, da bom končno od bliže spoznal Motnik, ki sem ga doslej le z zanimanjem opazoval s ceste skozi Tuhinjsko dolino".
Meddruštveni pohod DU Motnik-Špitalič (26.5.2016)
Člani Društva upokojencev Motnik-Špitalič smo v soboto, 21. maja 2016 organizirali meddruštveni pohod na Lipovec. Ob 8.00 smo se zbrali v parku pod lipami. Že tradicionalno se pohoda udeležijo člani in članice DU Kamnik, DU Komenda, DU Vransko in gostitelji – DU Motnik Špitalič.
40 pohodnic in pohodnikov se je odpravilo proti Strmci in naprej na Malo ravan. Ustavili smo se na kmetiji pr' Nacet', kjer so nam prijazni domačini postregli s špehovko in tekočim okrepčilom. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali po lepih gozdnih poteh do doma na planini Lipovec. To je bil naš cilj. Tu smo se okrepčali s klobasami, pijačo in kavo. Po prijetnem klepetu in počitku smo pot nadaljevali preko Zobale v Jastroblje. Tukaj so nas čakali jekleni konjički. Poslovili smo se in si obljubili, da se še srečamo.
Dan je bil lep, sončen, ravno prav topel, poti prijetne in naši koraki čvrsti. Pohod je minil v prijetnem in prijaznem vzdušju. Razšli smo se zadovoljni.
40 pohodnic in pohodnikov se je odpravilo proti Strmci in naprej na Malo ravan. Ustavili smo se na kmetiji pr' Nacet', kjer so nam prijazni domačini postregli s špehovko in tekočim okrepčilom. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali po lepih gozdnih poteh do doma na planini Lipovec. To je bil naš cilj. Tu smo se okrepčali s klobasami, pijačo in kavo. Po prijetnem klepetu in počitku smo pot nadaljevali preko Zobale v Jastroblje. Tukaj so nas čakali jekleni konjički. Poslovili smo se in si obljubili, da se še srečamo.
Dan je bil lep, sončen, ravno prav topel, poti prijetne in naši koraki čvrsti. Pohod je minil v prijetnem in prijaznem vzdušju. Razšli smo se zadovoljni.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Vabljeni na ogled kratkih filmov Kulturnega društva Motnik (24.5.2016)
Kulturno društvo Motnik vas vabi na ogled kratkih filmov, ki so jih posneli mlajši člani društva pod mentorstvom Špele Regulj.
Filme si bomo ogledali v petek, 27. 5. 2016, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma.
Filmi:
Ogled je brezplačen! Vabljeni!
Filme si bomo ogledali v petek, 27. 5. 2016, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma.
Filmi:
- Hišna imena v Motniku še živijo
- Mladostne dogodivščine
- Življenje z motniškim polžem
Ogled je brezplačen! Vabljeni!
Bralna značka za odrasle v bralnih skupinah - Srečanje s knjigo (17.5.2016)
DRUŽENJE, ZGODBE, NOVI SVETOVI, VESELJE!
Letošnja srečanja smo v Motniku zaključili s knjigo avstralske pisateljice (ki živi v Londonu) M. L. Stedman Luč sredi morja. Voditelj Danijel nas je popeljal na skalnati otok Janus Rock, 160 km od avstralske obale in v leto 1920. Spoznali smo delček življenja svetilničarja Toma Sherbourna in njegove žene Isabel. Odprla so se številna vprašanja o njunem ravnanju in odločitvah. To je ena od osmih predstavljenih knjig v času od oktobra 2015 do vključno maja 2016.
Ob zaključku sta nam knjižničarki iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Mojca in Tina podelili priznanja za udeležbo na srečanjih in spominek »Čajna zgodba iz Motnika«.
V juniju bo za vse udeležence organiziran krajši izlet. Odpravili se bomo na Vransko, kjer si bomo ogledali etnološko zbirko na domačiji pri Knežari, Schwentnerjevo hišo in se pridružili delavnici vezenja. V poznih popoldanskih urah pa bomo v Motniku prisluhnili pripovedovalcem na Križnikovem pravljičnem festivalu za male in velike.
Knjige nas bogatijo, razvedrijo, marsikaj naučijo … Ali kot pravi Henry Miller: »Knjiga ni samo prijateljica, ampak vam prijatelje tudi najde. Ko z umom in duhom posvojite knjigo, ste bogatejši. Ko jo posredujete naprej, ste trikrat bogatejši.«
Letošnja srečanja smo v Motniku zaključili s knjigo avstralske pisateljice (ki živi v Londonu) M. L. Stedman Luč sredi morja. Voditelj Danijel nas je popeljal na skalnati otok Janus Rock, 160 km od avstralske obale in v leto 1920. Spoznali smo delček življenja svetilničarja Toma Sherbourna in njegove žene Isabel. Odprla so se številna vprašanja o njunem ravnanju in odločitvah. To je ena od osmih predstavljenih knjig v času od oktobra 2015 do vključno maja 2016.
Ob zaključku sta nam knjižničarki iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Mojca in Tina podelili priznanja za udeležbo na srečanjih in spominek »Čajna zgodba iz Motnika«.
V juniju bo za vse udeležence organiziran krajši izlet. Odpravili se bomo na Vransko, kjer si bomo ogledali etnološko zbirko na domačiji pri Knežari, Schwentnerjevo hišo in se pridružili delavnici vezenja. V poznih popoldanskih urah pa bomo v Motniku prisluhnili pripovedovalcem na Križnikovem pravljičnem festivalu za male in velike.
Knjige nas bogatijo, razvedrijo, marsikaj naučijo … Ali kot pravi Henry Miller: »Knjiga ni samo prijateljica, ampak vam prijatelje tudi najde. Ko z umom in duhom posvojite knjigo, ste bogatejši. Ko jo posredujete naprej, ste trikrat bogatejši.«
Tekst: Majda Zupančič, foto: Vida Kovačič
5. Križnikov pravljični festival - živo pripovedovanje ob stripu in ljudski glasbi
V petek, 10. junija, in v soboto, 11. junija 2016, se bo v Motniku in na Vranskem odvijal že 5. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ...
Osrednja nit pestrega kulturnega programa za otroke in odrasle bo pripovedovanje ljudskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Gašper Križnik, eden najpomembnejših slovenskih zapisovalcev iz 19. stoletja, a letos tudi v povezavi s stripom in ljudsko glasbo. Festival poleg pravljic posameznikom in družinam ponuja obilje dogodkov, sprehodov, iger, glasbe, ustvarjanja, celo kulinaričnih užitkov. Letošnji častni pokrovitelj je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, prevajalec in tudi pripovedovalec g. Andrej Rozman Roza.
Petkov pripovedovalski dogodek za odrasle bo otvoril g. Andrej Rozman Roza, sledilo bo pripovedovanje uveljavljenih pripovedovalcev: Boštjan Napotnik, Andrej Rozman Roza, Vesna Radovanovič, Anja Štefan, Breda Podbrežnik in Katja Preša. V parku pod lipami si boste lahko ogledali razstavo Luke Dakskoblerja in v noč zaplavali ob glasbi Boštjana Gombača in Janeza Dovča.
V soboto se bomo najprej podali na Motniško pravljično pot za družine, se udeležili delavnice za otroke pod Vrbanovčevim toplarjem, se družili, brali in se igrali v parku pod lipami. Nadaljevalo se bo s popoldanskim pripovedovalskim dogodkom Jenkret je biv ... en povžar, nato se bomo preselili na grajske razvaline, kjer bomo deležni samostojnega večera Križnikovih pravljic z naslovom Beg na grad.
5 Križnikov pravljični festival se bo zaključil z ognjeno predstavo skupine Čupakabra. ... več
Osrednja nit pestrega kulturnega programa za otroke in odrasle bo pripovedovanje ljudskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Gašper Križnik, eden najpomembnejših slovenskih zapisovalcev iz 19. stoletja, a letos tudi v povezavi s stripom in ljudsko glasbo. Festival poleg pravljic posameznikom in družinam ponuja obilje dogodkov, sprehodov, iger, glasbe, ustvarjanja, celo kulinaričnih užitkov. Letošnji častni pokrovitelj je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, prevajalec in tudi pripovedovalec g. Andrej Rozman Roza.
Petkov pripovedovalski dogodek za odrasle bo otvoril g. Andrej Rozman Roza, sledilo bo pripovedovanje uveljavljenih pripovedovalcev: Boštjan Napotnik, Andrej Rozman Roza, Vesna Radovanovič, Anja Štefan, Breda Podbrežnik in Katja Preša. V parku pod lipami si boste lahko ogledali razstavo Luke Dakskoblerja in v noč zaplavali ob glasbi Boštjana Gombača in Janeza Dovča.
V soboto se bomo najprej podali na Motniško pravljično pot za družine, se udeležili delavnice za otroke pod Vrbanovčevim toplarjem, se družili, brali in se igrali v parku pod lipami. Nadaljevalo se bo s popoldanskim pripovedovalskim dogodkom Jenkret je biv ... en povžar, nato se bomo preselili na grajske razvaline, kjer bomo deležni samostojnega večera Križnikovih pravljic z naslovom Beg na grad.
5 Križnikov pravljični festival se bo zaključil z ognjeno predstavo skupine Čupakabra. ... več
Motniški Polžki smo skupaj z babicami in dedkom nastopili za starše (16.4.2016)
Četrtkovo popoldne smo Polžki s svojimi starši, babicami, dedki in učiteljicami preživeli v šoli, kjer smo pripravili lep nastop. Vsi skupaj smo iskali najlepšo besedo.
Iskali smo jo pri cvetličarki, prodajalki igrač, prodajalki zelišč, pri čevljarju in nazadnje v knjižnici. Nikjer je nismo našli, potem pa smo se jo domislili kar sami. Seveda PRIJATELJ je najlepša beseda, poleg ostalih besed, ki jih pogosto uporabljamo: mamica, očka, babica, dedek, hvala, prosim, dober dan in še mnogo drugih.
Zraven smo lepo zapeli, na koncu pa našim staršem poklonili vloženo ljubezen. Nastopali so tudi naše babice in dedek, tako smo še poglobili medgeneracijsko sodelovanje. Nastop si je ogledala pomočnica ravnateljice, gospa Darja Krašovec. Pohvalila je naše delo in povedala, da v Motnik še pride. Zadovoljni smo se okrepčali s sokovi, kavico in bombončki. Vredno se je potruditi in še se bomo trudili razveseljevati naše najdražje.
Iskali smo jo pri cvetličarki, prodajalki igrač, prodajalki zelišč, pri čevljarju in nazadnje v knjižnici. Nikjer je nismo našli, potem pa smo se jo domislili kar sami. Seveda PRIJATELJ je najlepša beseda, poleg ostalih besed, ki jih pogosto uporabljamo: mamica, očka, babica, dedek, hvala, prosim, dober dan in še mnogo drugih.
Zraven smo lepo zapeli, na koncu pa našim staršem poklonili vloženo ljubezen. Nastopali so tudi naše babice in dedek, tako smo še poglobili medgeneracijsko sodelovanje. Nastop si je ogledala pomočnica ravnateljice, gospa Darja Krašovec. Pohvalila je naše delo in povedala, da v Motnik še pride. Zadovoljni smo se okrepčali s sokovi, kavico in bombončki. Vredno se je potruditi in še se bomo trudili razveseljevati naše najdražje.
Tekst in foto: Motniški Polžki z učiteljicami
Motniška pravljična pot je zaživela (14.4.2016)
Turistično društvo Motnik je v sodelovanju z znano pravljičarko Ireno Cerar organiziralo in uspešno izpeljalo prvo vodenje šolskih skupin po Motniški pravljični poti. Dolgoletna želja društva o organiziranih vodenjih otroških skupin po Motniški pravljični poti se je tako začela uresničevati.
Velikemu organizacijskemu zalogaju, snovanju, dogovarjanju, usklajevanju in pripravi samega dogodka, sta bili uspešno kos Petra Zupančič in Nina Semprimožnik. Pri izpeljavi novosti v motniškem turističnem prostoru je k odlični izvedbi veliko prispevala tudi Irena Cerar, ki je ne samo vodila šolske skupine, ampak je nesebično pomagala pri sami organizaciji in pripravi.
V tem tednu je tako Turistično društvo Motnik v Motnik prvič pripeljalo skupino šolskih otrok, pravzaprav so pripeljali dve; eno v ponedeljek in drugo v sredo, in jih popeljali po Motniški pravljični poti.
V parku pod lipami je četrtošolce pričakala Irena Cerar, ki je s svojim čarobnim pripovedovanjem takoj pritegnila pozornost otrok. Povedala jim je nekaj besed o Gašperju Križniku in legendo o polžu. Otroci so strli prvo uganko in se napotili proti muzeju pritlikavega nosoroga. Potek celotne pravljične poti so kazali pisani čevlji v katerih so se skrivale uganke. Po opravljeni novi uganki jih je pot vodila proti cerkvama sv. Jurija in sv. Magdalene in naprej na grad. Na grajskem hribu so se udobno namestili in odplavali v pravljični svet Ireninega pripovedovanja. Odzvanjale so pravljice Gašperja Križnika in bila so jih sama ušesa. Pomalicali so in se odpravili nazaj v trg.
Vrnili so se v park pod lipami, kjer so krasen dan zaključili s prav posebnimi igrami - igrami s čevlji: Hitri pari in Čevelj v koš. Najhitrejši in najbolj spretni so dobili tudi simbolične nagrade. Nasmejanih obrazov in zadovoljni so se z avtobusom podali nazaj domov.
Turistične znamenitosti in lepote Motnika tako dopolnjuje še en biser Motniška pravljična pot.
Velikemu organizacijskemu zalogaju, snovanju, dogovarjanju, usklajevanju in pripravi samega dogodka, sta bili uspešno kos Petra Zupančič in Nina Semprimožnik. Pri izpeljavi novosti v motniškem turističnem prostoru je k odlični izvedbi veliko prispevala tudi Irena Cerar, ki je ne samo vodila šolske skupine, ampak je nesebično pomagala pri sami organizaciji in pripravi.
V tem tednu je tako Turistično društvo Motnik v Motnik prvič pripeljalo skupino šolskih otrok, pravzaprav so pripeljali dve; eno v ponedeljek in drugo v sredo, in jih popeljali po Motniški pravljični poti.
V parku pod lipami je četrtošolce pričakala Irena Cerar, ki je s svojim čarobnim pripovedovanjem takoj pritegnila pozornost otrok. Povedala jim je nekaj besed o Gašperju Križniku in legendo o polžu. Otroci so strli prvo uganko in se napotili proti muzeju pritlikavega nosoroga. Potek celotne pravljične poti so kazali pisani čevlji v katerih so se skrivale uganke. Po opravljeni novi uganki jih je pot vodila proti cerkvama sv. Jurija in sv. Magdalene in naprej na grad. Na grajskem hribu so se udobno namestili in odplavali v pravljični svet Ireninega pripovedovanja. Odzvanjale so pravljice Gašperja Križnika in bila so jih sama ušesa. Pomalicali so in se odpravili nazaj v trg.
Vrnili so se v park pod lipami, kjer so krasen dan zaključili s prav posebnimi igrami - igrami s čevlji: Hitri pari in Čevelj v koš. Najhitrejši in najbolj spretni so dobili tudi simbolične nagrade. Nasmejanih obrazov in zadovoljni so se z avtobusom podali nazaj domov.
Turistične znamenitosti in lepote Motnika tako dopolnjuje še en biser Motniška pravljična pot.
Tekst: Motnik.net, foto: Petra Zupančič, TD Motnik
V aprilu do cerkve sv. Vida nad Tuhinjem (14.4.2016)
Na parkirišču pod gostilno pri Mežnarju v Tuhinju se nas je malo čez osmo uro zjutraj zbralo 8 pohodnic in pohodnikov DU Motnik - Špitalič.
Tokrat smo se odpravili proti cerkvi sv. Vida. S ceste proti Golicam se odcepi prijetna makadamska pot, ki vodi skozi gozd, ki je v tem času že rahlo ozelenel. Pogledi v dolino pa so še vedno dobri in glede na čudovit dan je bila vidljivost odlična. Ob prijetnem klepetu smo prišli do cerkvice in brunarice ob njej. Razgledali smo se v dolino in pogledali v notranjost cerkvice. Po postanku in obvezni fotki smo se odpravili po poti pod Osekami in navzdol prišli na asfaltirano cesto v zgornjem delu Golic. Še nekaj asfalta in pot smo zaokrožili ter se vrnili na izhodišče. Dopoldne je bilo res prijetno, druženje in hoja pa zelo koristna.
Tokrat smo se odpravili proti cerkvi sv. Vida. S ceste proti Golicam se odcepi prijetna makadamska pot, ki vodi skozi gozd, ki je v tem času že rahlo ozelenel. Pogledi v dolino pa so še vedno dobri in glede na čudovit dan je bila vidljivost odlična. Ob prijetnem klepetu smo prišli do cerkvice in brunarice ob njej. Razgledali smo se v dolino in pogledali v notranjost cerkvice. Po postanku in obvezni fotki smo se odpravili po poti pod Osekami in navzdol prišli na asfaltirano cesto v zgornjem delu Golic. Še nekaj asfalta in pot smo zaokrožili ter se vrnili na izhodišče. Dopoldne je bilo res prijetno, druženje in hoja pa zelo koristna.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Čistilna akcija na Motniškem (5.4.2016)
V soboto 2. aprila se je pred Mlinotestovo trgovino Motnik zbralo preko 15 odraslih in prav toliko otrok. Otroci so se pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič podali v boj s smetmi po Motniku, odrasli pa so se razporedili v skupine, katere so se podale vsaka na svoj konec.
Motniški otroci in učiteljica Vida so očistili motniške travnate površine, pobočje motniškega gradu in okolico šole. Utrujeni so se vrnili na šolsko igrišče, kjer so se odžejali in nadaljevali z igro. Odrasli pa so se razporedili po okolici Motnika, kjer so nekateri pobirali smeti, drugi iz gozda vlekli odvržene smeti, spet tretji so skrbeli odvoz vseh najdenih in pobranih odpadkov na zbirno mesto v Pakališki, kjer je na koncu akcije smeti prevzelo podjetje Publicus.
Večja skupina udeležencev čistilne akcije se je odpravila proti motniški šoli, kjer smo se lotili urejanje šolske okolice. Obžagali smo drevesa na otroškem igrišču, odstranili grmičevje ob šoli, ženske so oplele cvetlične gredice, obstrigle okrasno grmičevje in vrtnice. Na koncu smo vse skupaj pograbili, pospravili, odpeljali in pomedli šolsko okolico.
Krajevna skupnost Motnik je poskrbela, da trebuščki niso bili prazni. V šolski jedilnici so nas pričakale polne mize jedače in pijače. Okrepčali smo se in zadovoljni odpravili domov na zaslužen počitek.
Motniški otroci in učiteljica Vida so očistili motniške travnate površine, pobočje motniškega gradu in okolico šole. Utrujeni so se vrnili na šolsko igrišče, kjer so se odžejali in nadaljevali z igro. Odrasli pa so se razporedili po okolici Motnika, kjer so nekateri pobirali smeti, drugi iz gozda vlekli odvržene smeti, spet tretji so skrbeli odvoz vseh najdenih in pobranih odpadkov na zbirno mesto v Pakališki, kjer je na koncu akcije smeti prevzelo podjetje Publicus.
Večja skupina udeležencev čistilne akcije se je odpravila proti motniški šoli, kjer smo se lotili urejanje šolske okolice. Obžagali smo drevesa na otroškem igrišču, odstranili grmičevje ob šoli, ženske so oplele cvetlične gredice, obstrigle okrasno grmičevje in vrtnice. Na koncu smo vse skupaj pograbili, pospravili, odpeljali in pomedli šolsko okolico.
Krajevna skupnost Motnik je poskrbela, da trebuščki niso bili prazni. V šolski jedilnici so nas pričakale polne mize jedače in pijače. Okrepčali smo se in zadovoljni odpravili domov na zaslužen počitek.
Tekst: Motnik.net, Foto: Motnik.net in Vida Kovačič
Občni zbor DU Motnik - Špitalič malo drugače (31.3.2016)
Februar in marec sta meseca, ki sta običajno namenjena občnim zborom različnih društev. Letošnji občni zbor je v DU Motnik - Špitalič potekal v sredo, 23. marca 2016, v dvorani Kulturnega doma v Motniku.
Dolga leta je navada, da pred uradnim delom nastopajo motniški šolarji, Polžki, ki s svojim nastopom počastijo materinski dan, 25. marec. Program je njihovo darilo babicam, pa tudi dedkom, ob tem dnevu.
Letošnji program je bil pa nekaj posebnega. V igrici »NAJLEPŠA BESEDA« so Polžki iskali najlepšo besedo na vsem širnem svetu in pri iskanju smo jim pomagali tudi upokojenke in upokojenec. V pogovoru izvemo, da so besedo iskali že na marsikaterem kraju in tako so prišli tudi v prodajalno z igračami k prodajalki Kristi. Cvetličarka je bila Danica, slaščičarka Mici, čevljar Ivo in knjižničarka Majda. Pri vseh so dobili predloge najlepših besed, vendar z nobeno niso bili zadovoljni. Končno se je Aneju utrnila misel, da je najlepša beseda pravzaprav beseda PRIJATELJ. Vsi jo uporabljamo, otroci in odrasli. Ker, »Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga«, ali »Življenje brez prijateljev je prazno«. Skupaj smo zapeli še pesem »Mi se imamo radi« in naš skupen projekt »igrica« se je uspešno končal. Veseli in zadovoljni smo bili nastopajoči in poslušalci. To je še en kamenček v mozaiku naših medgeneracijskih druženj. Hvala polžki in učiteljice.
V nadaljevanju občnega zbora smo poslušali poročila o preteklem delu in programe za vnaprej. V novem obdobju nas čaka veliko dela na področju kulture, pohodništva, medgeneracijskega sodelovanja, humanitarne dejavnosti in druženja. Naš program dela je bogat in pester.
Omeniti še velja, da je podpredsednik društva Anton Drolc prejel priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije za nesebično in požrtvovalno delo. Čestitamo.
Dolga leta je navada, da pred uradnim delom nastopajo motniški šolarji, Polžki, ki s svojim nastopom počastijo materinski dan, 25. marec. Program je njihovo darilo babicam, pa tudi dedkom, ob tem dnevu.
Letošnji program je bil pa nekaj posebnega. V igrici »NAJLEPŠA BESEDA« so Polžki iskali najlepšo besedo na vsem širnem svetu in pri iskanju smo jim pomagali tudi upokojenke in upokojenec. V pogovoru izvemo, da so besedo iskali že na marsikaterem kraju in tako so prišli tudi v prodajalno z igračami k prodajalki Kristi. Cvetličarka je bila Danica, slaščičarka Mici, čevljar Ivo in knjižničarka Majda. Pri vseh so dobili predloge najlepših besed, vendar z nobeno niso bili zadovoljni. Končno se je Aneju utrnila misel, da je najlepša beseda pravzaprav beseda PRIJATELJ. Vsi jo uporabljamo, otroci in odrasli. Ker, »Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga«, ali »Življenje brez prijateljev je prazno«. Skupaj smo zapeli še pesem »Mi se imamo radi« in naš skupen projekt »igrica« se je uspešno končal. Veseli in zadovoljni smo bili nastopajoči in poslušalci. To je še en kamenček v mozaiku naših medgeneracijskih druženj. Hvala polžki in učiteljice.
V nadaljevanju občnega zbora smo poslušali poročila o preteklem delu in programe za vnaprej. V novem obdobju nas čaka veliko dela na področju kulture, pohodništva, medgeneracijskega sodelovanja, humanitarne dejavnosti in druženja. Naš program dela je bogat in pester.
Omeniti še velja, da je podpredsednik društva Anton Drolc prejel priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije za nesebično in požrtvovalno delo. Čestitamo.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Rož'ce iz krep papirja (20.3.2016)
Pomladi res je lepo,
pomladi rož'ce cveto,
pomladi, pomladi, pomladi…
V petek, 11. marca, so k Polžkom v šolo prišle tri babice po imenu Darja, Malči in Olga. Dogovorili smo se, da nam bodo pomagale pri ustvarjanju. Izdelovali smo rož'ce iz krep papirja, ker so lepe, uporabne in v mesecu marcu cveto. Izdelovanje rožic s pomočjo babic nam je šlo odlično od rok. Bili smo pohvaljeni in hkrati zelo navdušeni, saj smo se zopet naučili nekaj novega. Babicam smo se zahvalili z voščilnicami, ki smo jih izdelali prav zanje. Hvala, ker ste bile z nami in še kdaj na svidenje.
pomladi rož'ce cveto,
pomladi, pomladi, pomladi…
V petek, 11. marca, so k Polžkom v šolo prišle tri babice po imenu Darja, Malči in Olga. Dogovorili smo se, da nam bodo pomagale pri ustvarjanju. Izdelovali smo rož'ce iz krep papirja, ker so lepe, uporabne in v mesecu marcu cveto. Izdelovanje rožic s pomočjo babic nam je šlo odlično od rok. Bili smo pohvaljeni in hkrati zelo navdušeni, saj smo se zopet naučili nekaj novega. Babicam smo se zahvalili z voščilnicami, ki smo jih izdelali prav zanje. Hvala, ker ste bile z nami in še kdaj na svidenje.
Motniški Polžki z učiteljicami
Spuščanje gregorčkov po Motnišnici (9.3.2016)
Tudi letos vas TD Motnik vabi na spuščanje gregorčkov po Motnišnici.
Gregorčke bomo spustili v petek, 11. marca ob 18.30.
Dobimo se pri gasilnem domu.
Spust bo na istem mestu kot lani. Ne pozabite na gregorčke in svečke.
Me4 se veselimo spuščanja in druženja z vami! :)
Gregorčke bomo spustili v petek, 11. marca ob 18.30.
Dobimo se pri gasilnem domu.
Spust bo na istem mestu kot lani. Ne pozabite na gregorčke in svečke.
Me4 se veselimo spuščanja in druženja z vami! :)
Februarski pohod DU Motnik - Špitalič (23.2.2016)
Torkovo jutro 9. februarja je bilo oblačno in vetrovno. Zaradi ničkaj obetavne vremenske napovedi se nas je 7 pohodnic in pohodnikov odločilo, da jo uberemo proti Vrhem. Spremljale so nas redke kapljice dežja. Ko pa smo prišli na Pleso, se je okrepil veter in tudi dež. Čez Pleso poteka daljnovod in ko smo šli mimo enega od stebrov, smo slišali žvižganje »vetrnih piščali«. Bičanje dežnih kapelj se je nad Srobotnim umirilo.
Ker pa iz oblakov ni nehalo kapljati, smo se na Kropivnici odločili, da se vrnemo mimo Planinca. Kljub razmočenosti tal je hoja potekala brez težav. Smo pa na vsej poti občudovali polno čisto spomladansko razcvetelega teloha. Lepo. Čez motniško Belo smo se vrnili na izhodišče. Kljub slabemu vremenu mi nismo bili slabe volje.
V Motniku smo pozdravili šolarje, ki so kot pustne maškare »od hiše do hiše, od vrat do vrat« preganjali zimo. Prav veseli smo jih bili. Zanimiv pustni torek.
Ker pa iz oblakov ni nehalo kapljati, smo se na Kropivnici odločili, da se vrnemo mimo Planinca. Kljub razmočenosti tal je hoja potekala brez težav. Smo pa na vsej poti občudovali polno čisto spomladansko razcvetelega teloha. Lepo. Čez motniško Belo smo se vrnili na izhodišče. Kljub slabemu vremenu mi nismo bili slabe volje.
V Motniku smo pozdravili šolarje, ki so kot pustne maškare »od hiše do hiše, od vrat do vrat« preganjali zimo. Prav veseli smo jih bili. Zanimiv pustni torek.
Tekst in foto: Majda Zupančič
Počitniška delavnica (12.2.2016)
Leto je naokoli in zopet so tu zimske počitnice, s tem pa tudi čas za počitniško delavnico. :)
Delavnica izdelovanja Gregorčkov bo v torek, 16. februarja 2016 ob 16.30 uri v kulturnem domu Motnik in bo trajala do 18. ure.
Otroci na delavnici potrebujejo tetrapak (od mleka, soka,...). Zadostoval bo en tetrapak na otroka.
Ob tej priložnosti vas želimo obvestiti, da pravljične urice, ki potekajo ob sredah ob 17.30 zaradi počitnic odpadejo.
Izdelane Gregorčke bomo tudi letos spustili po Motnišnici na večer pred Gregorjevim. O podrobnostih vas bomo obvestili naknadno.
Do takrat pa lep pozdrav in kmalu nasvidenje!
Me4 & TD Motnik
Delavnica izdelovanja Gregorčkov bo v torek, 16. februarja 2016 ob 16.30 uri v kulturnem domu Motnik in bo trajala do 18. ure.
Otroci na delavnici potrebujejo tetrapak (od mleka, soka,...). Zadostoval bo en tetrapak na otroka.
Ob tej priložnosti vas želimo obvestiti, da pravljične urice, ki potekajo ob sredah ob 17.30 zaradi počitnic odpadejo.
Izdelane Gregorčke bomo tudi letos spustili po Motnišnici na večer pred Gregorjevim. O podrobnostih vas bomo obvestili naknadno.
Do takrat pa lep pozdrav in kmalu nasvidenje!
Me4 & TD Motnik
Maškare (10.2.2016)
|
|
Po Motniku maškare hitimo,
da vaščane vse razveselimo. Vsak od nas že pustna šema je, ki nasmeje vse prijatelje. Smo različne maske si nadeli, da gledalci bi bili veseli. Zdaj zabavamo se vsi in razveseljujemo ljudi. Bonbone maškare smo zbrale, jih zadovoljne v trebuščke dale. Nato v šolo smo odšle in zaključile pustno rajanje. Tekst in foto: motniški Polžki
|
Pregled vozil in opreme (9.2.2016)
7. februarja, na prvo nedeljo v mesecu, so imeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Motnik delovno akcijo. Pregledovali so namreč vozila in gasilsko opremo.
7 gasilcev se je lotilo pregleda na intervencijskih vozilih, odpravili so manjše napake, vozila preskrbeli z gorivom in jih oprali. Počistili so tudi gasilski dom in preverili radijske veze.
7 gasilcev se je lotilo pregleda na intervencijskih vozilih, odpravili so manjše napake, vozila preskrbeli z gorivom in jih oprali. Počistili so tudi gasilski dom in preverili radijske veze.
Tekst in foto: PGD Motnik
Ob slovenskem kulturnem prazniku (7.2.2016)
Povedali so mi, da je France Prešeren, naš največji pesnik, ustvaril zanimive sonete, hudomušne in vedre pesmi, zbadljivke in najlepše domovinske pesmi. Prav Zdravljica, ki je postala naša himna, dokazuje njegovo srčno ljubezen do domovine in slovenskega naroda.
S temi besedami je Anej otvoril prireditev v spomin na slovenskega kulturnega velikana. Motniški polžki so pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič in učiteljice Katje Novak hudomušno, nagajivo in hkrati pompozno zavzeli veliki oder kulturnega doma v Motniku. Prešernove, ljudske pesmi, izštevanke in ples so nemalokateremu obiskovalcu pričarale nasmeh na obraz.
Najmlajši udeleženci so nato prepustili taktirko Majdi Zupančič, ki je s spremno besedo kazala rdečo nit celotnega večera. Pri krojenju prijetnega večera so ji na pomoč priskočili pevci Okteta sv. Mihaela z Vranskega, ki so v dveh hodih prepevali o Dolenjskih furmanih, zapeli so pesemi Letni časi, Pod to goro zeleno in avtorsko pesem njihove vodje Franca Lesjaka Ko ni več noč in ni še dan. Recitatorji so zdaj na odru in drugič kar med publiko recitirali Prešernove pesmi, ljudske zbadljivke ter Prepovedane parole Žarka Petana. Pesmi Al' me boš kaj rada mela in Prid' no drev' v izvedbi Vesne in Gašperja Drolca sta nas pospremili do zaključka kulturnega programa ob počastitvi spomina na velikega slovenskega pesnika in njegovega praznika.
S temi besedami je Anej otvoril prireditev v spomin na slovenskega kulturnega velikana. Motniški polžki so pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič in učiteljice Katje Novak hudomušno, nagajivo in hkrati pompozno zavzeli veliki oder kulturnega doma v Motniku. Prešernove, ljudske pesmi, izštevanke in ples so nemalokateremu obiskovalcu pričarale nasmeh na obraz.
Najmlajši udeleženci so nato prepustili taktirko Majdi Zupančič, ki je s spremno besedo kazala rdečo nit celotnega večera. Pri krojenju prijetnega večera so ji na pomoč priskočili pevci Okteta sv. Mihaela z Vranskega, ki so v dveh hodih prepevali o Dolenjskih furmanih, zapeli so pesemi Letni časi, Pod to goro zeleno in avtorsko pesem njihove vodje Franca Lesjaka Ko ni več noč in ni še dan. Recitatorji so zdaj na odru in drugič kar med publiko recitirali Prešernove pesmi, ljudske zbadljivke ter Prepovedane parole Žarka Petana. Pesmi Al' me boš kaj rada mela in Prid' no drev' v izvedbi Vesne in Gašperja Drolca sta nas pospremili do zaključka kulturnega programa ob počastitvi spomina na velikega slovenskega pesnika in njegovega praznika.
Tekst in foto: Motnik.net
Pustni karneval na Vranskem (7.2.2016)
''Saj veste reka Motnišnica kar pogosto poplavlja. Pravzaprav imamo poplavo skoraj ob vsakem malo večjem deževju, zato je pri nas navada, da otrok že ob rojstvu v dar dobi potapljaško opremo (masko, dihalko, neoprensko oblačilo, bombe z zrakom in še kaj).
Tako je bilo tudi danes ... na Vranskem lepo sončno ... pri nas pa je deževalo, Motnišnica je prestopila bregove in nas je prinesla sem, na Vransko.''
Tako se je na Vranskem pustnem karnevalu predstavilo kar 18 motniških maškar s skupinsko masko Motniški potapljači. Nekaj dni prej smo zavihali rokave. Izdelali smo plavutke, pobarvali in sestavili potapljaške bombe ter iz zaprašenih škatel izpod podstrešja prinesli maske in dihalke. Na pustni dan smo se vsi oblekli v črno, se našemili in odpeljali na Vransko. Preplavali smo Vransko glavno ulico vse do trga, kjer smo se predstavili: ''Saj veste reka Motnišnica ...'' Med potjo smo bili deležni kar nekaj aplavzov in pohval. Na koncu smo se okrepčali v gostišču Slovan in ob razglasitvi prejeli praktično nagrado za doseženo sedmo mesto.
Tako je bilo tudi danes ... na Vranskem lepo sončno ... pri nas pa je deževalo, Motnišnica je prestopila bregove in nas je prinesla sem, na Vransko.''
Tako se je na Vranskem pustnem karnevalu predstavilo kar 18 motniških maškar s skupinsko masko Motniški potapljači. Nekaj dni prej smo zavihali rokave. Izdelali smo plavutke, pobarvali in sestavili potapljaške bombe ter iz zaprašenih škatel izpod podstrešja prinesli maske in dihalke. Na pustni dan smo se vsi oblekli v črno, se našemili in odpeljali na Vransko. Preplavali smo Vransko glavno ulico vse do trga, kjer smo se predstavili: ''Saj veste reka Motnišnica ...'' Med potjo smo bili deležni kar nekaj aplavzov in pohval. Na koncu smo se okrepčali v gostišču Slovan in ob razglasitvi prejeli praktično nagrado za doseženo sedmo mesto.
Tekst: Motnik.net, foto: Majda Zupančič in Motnik.net
V januarju do Sv. Miklavža na Gori (17.1.2016)
Vremenoslovci so pa res mojstri svojega poklica. Za noč s ponedeljka, 11. januarja, na torek, 12. januarja, so napovedali prenehanje dežja proti jutru in napoved se je v popolnosti uresničila. In mi smo jim verjeli.
V Tuhinju se nas je zbralo 12 pohodnic in pohodnikov. Odpravili smo se proti Starim Selam, nadaljevali nad vasjo Kostanj, šli mimo letnega gledališča v Gradišču in po bolj ali manj strmih gozdnih poteh prišli do cerkve sv. Miklavž na Gori. Vsi objekti okrog cerkve so zelo lepo urejeni in vzdrževani. Ob obzidju pa stoji nova pridobitev, okrogla plošča z označbami bolj ali manj oddaljenih vzpetin. Z razgledom ni bilo nič, ker je pogled zastirala megla.
Vračali smo se skozi vasi Kostanj in Stara Sela. Pot je bila v celoti zelo prijetna. Kljub dežju ni bilo težav z blatom ali zdrsi. Nazaj grede nas je sramežljivo pozdravljalo sonce. In na koncu smo doživeli prav prijetno sončno opoldne.
V Tuhinju se nas je zbralo 12 pohodnic in pohodnikov. Odpravili smo se proti Starim Selam, nadaljevali nad vasjo Kostanj, šli mimo letnega gledališča v Gradišču in po bolj ali manj strmih gozdnih poteh prišli do cerkve sv. Miklavž na Gori. Vsi objekti okrog cerkve so zelo lepo urejeni in vzdrževani. Ob obzidju pa stoji nova pridobitev, okrogla plošča z označbami bolj ali manj oddaljenih vzpetin. Z razgledom ni bilo nič, ker je pogled zastirala megla.
Vračali smo se skozi vasi Kostanj in Stara Sela. Pot je bila v celoti zelo prijetna. Kljub dežju ni bilo težav z blatom ali zdrsi. Nazaj grede nas je sramežljivo pozdravljalo sonce. In na koncu smo doživeli prav prijetno sončno opoldne.
Tekst in foto: Majda Zupančič
5. prvojanuarski pohod na Jasovnik (2.1.2016)
Sedaj že tradicionalni naznanilec prijetnega novega leta Prvojanuarski pohod na Jasovnik je bil deležen rekordnega obiska. Udeležilo se ga je 21 pohodnikov in pohodnic iz Motnika, Špitaliča, Kamnika, Vranskega, Zagorja in celo Ljubljane.
Na prvi januarski dan se je 21 pohodnikov in pohodnic ter pasja spremljevalca Brina in Medo podalo na tradicionalni, letos že peti, pohod na Jasovnik. Odrinili smo izpred Tit Motnik (Turistično informacijska točka Motnik) in se preko Strmce podali na Mali in Veliki Jasovnik. Na vrhu smo si odpočili, se odžejali, vpisali v pohodniški zvezek, malo pokramljali in se podali po grebenu Jasovnika naprej proti Loki. Ponekod je bilo ivje, tla so pomrznjena in stezice polne listja, zato smo pot navzdol nadaljevali počasneje. Letos gamsov ni bilo na spregled. V Loki smo zavili na regionalno cesto Kamnik- Ločica in se po njej odpravili nazaj v Motnik.
Prijetno druženje smo zaključili v gostili Pri Flegarju, kjer nas je Kulturno društvo Motnik pogostilo z odlično, menda zasluženo malico.
Varen in čvrst korak. Srečno in zdravja polno leto.
Na prvi januarski dan se je 21 pohodnikov in pohodnic ter pasja spremljevalca Brina in Medo podalo na tradicionalni, letos že peti, pohod na Jasovnik. Odrinili smo izpred Tit Motnik (Turistično informacijska točka Motnik) in se preko Strmce podali na Mali in Veliki Jasovnik. Na vrhu smo si odpočili, se odžejali, vpisali v pohodniški zvezek, malo pokramljali in se podali po grebenu Jasovnika naprej proti Loki. Ponekod je bilo ivje, tla so pomrznjena in stezice polne listja, zato smo pot navzdol nadaljevali počasneje. Letos gamsov ni bilo na spregled. V Loki smo zavili na regionalno cesto Kamnik- Ločica in se po njej odpravili nazaj v Motnik.
Prijetno druženje smo zaključili v gostili Pri Flegarju, kjer nas je Kulturno društvo Motnik pogostilo z odlično, menda zasluženo malico.
Varen in čvrst korak. Srečno in zdravja polno leto.
Tekst: Majda Zupančič, foto: Božo Zupančič)
