Arhiv novic 2017
Novembrski pohod - predzadnji pohod v tem letu (6.12.2017)
Po enoletnem premoru se je na pohode vrnila zapisovalka le – teh. Je kdo pogrešal objave?
Torek, 28. november, je bil en ohlajen jesensko – zimski dan. Na senčnih legah je bilo še nekaj snega, na sončnih pa bolj malo. Namesto čez Lebenice v Trojane smo se odpravili na Vrhe – Srobotno – Kropivnico in nazaj skozi Belo (Graben, tudi rečemo). Predvidevali smo, da bo tukaj manj težav s hojo. Pot že dobro poznamo. Ko pa smo prišli na Vrhe oz. Srobotno so se odprli drugačni pogledi na zasnežen Kropivškov grič, pa Lebenice, Malo in Veliko ravan. Pogled s Srobotnega seže do Zasavskih hribov in lepo se vidi Zasavska gora. Kje v tem delu vedno piha? Na Plesi, seveda. Tokrat smo pa na Kropivnici doživeli mali snežni metež. V grabnu smo obiskali cerkev sv. Miklavža in Darjo, ki nam je povrnila energijo.
In krog smo zaključili v Motniku.
Torek, 28. november, je bil en ohlajen jesensko – zimski dan. Na senčnih legah je bilo še nekaj snega, na sončnih pa bolj malo. Namesto čez Lebenice v Trojane smo se odpravili na Vrhe – Srobotno – Kropivnico in nazaj skozi Belo (Graben, tudi rečemo). Predvidevali smo, da bo tukaj manj težav s hojo. Pot že dobro poznamo. Ko pa smo prišli na Vrhe oz. Srobotno so se odprli drugačni pogledi na zasnežen Kropivškov grič, pa Lebenice, Malo in Veliko ravan. Pogled s Srobotnega seže do Zasavskih hribov in lepo se vidi Zasavska gora. Kje v tem delu vedno piha? Na Plesi, seveda. Tokrat smo pa na Kropivnici doživeli mali snežni metež. V grabnu smo obiskali cerkev sv. Miklavža in Darjo, ki nam je povrnila energijo.
In krog smo zaključili v Motniku.
Tekst in foto: Majda Zupančič)
Motniški polžki v Cankarjevem domu (26.11.2017)
Smo Polžki motniški v Ljubljano prispeli,
v Cankarjevem domu ubrano zapeli,
si največji knjižni sejem ogledali
in resnično pravljico o Gogiju poslušali.
V sredo, 22. novembra 2017, smo se res lepo uredili in se že zjutraj odpeljali v Ljubljano, kamor sta nas brezplačno odpeljala Brane in Žiga iz prevozništva Vrankar. Ob deveti uri smo že čakali na dvigalo, ki nas je odpeljalo v Klub Cankarjevega doma. Založba Rokus Klett je namreč v letošnjem letu pripravila projekt Pesmi babic in dedkov, s katerim so nas spodbudili k petju ljudskih pesmi. Naši Polžki so šolo Šmartno v Tuhinju zelo uspešno predstavili s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Učenci so brez treme ob spremljavi zapeli pesem dvoglasno, kar ni mačji kašelj. Gospa Kunaver nam je izročila priznanja za sodelovanje in tri otroške pesmarice z zgoščenkami. Projekt je časovno in vsebinsko povezan s knjižnim sejmom v Ljubljani, zato smo imeli možnost ogleda. Založba DZS je na svojem razstavnem prostoru pripravila darilne vrečke za učence, nato pa so ti imeli priložnost spoznati pisatelja Primoža Suhadolčana in ilustratorja Mateja de Cecco, ki sta ustvarjalca knjige Goran, legenda o zmaju. Pod vodenjem ilustratorja so učenci risali zmaja, se nato pogovarjali s pisateljem, poslušali in gledali Goranov pozdrav iz Amerike ter se preizkusili v metanju na koš. Gospe Andreja Kavčič in Alenka Korenjak sta se nam zahvalili za sodelovanje in v zahvalo smo prejeli majico Gorana Dragića in učna gradiva.
Na prireditev so nas pospremile učiteljice in predstavnica Društva upokojencev Motnik-Špitalič ga. Majda Zupančič, ki je vezni člen v projektu medgeneracijskega sodelovanja na naši podružnični šoli. V Ljubljani smo se odlično počutili in polni vtisov vrnili nazaj v Motnik.
v Cankarjevem domu ubrano zapeli,
si največji knjižni sejem ogledali
in resnično pravljico o Gogiju poslušali.
V sredo, 22. novembra 2017, smo se res lepo uredili in se že zjutraj odpeljali v Ljubljano, kamor sta nas brezplačno odpeljala Brane in Žiga iz prevozništva Vrankar. Ob deveti uri smo že čakali na dvigalo, ki nas je odpeljalo v Klub Cankarjevega doma. Založba Rokus Klett je namreč v letošnjem letu pripravila projekt Pesmi babic in dedkov, s katerim so nas spodbudili k petju ljudskih pesmi. Naši Polžki so šolo Šmartno v Tuhinju zelo uspešno predstavili s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Učenci so brez treme ob spremljavi zapeli pesem dvoglasno, kar ni mačji kašelj. Gospa Kunaver nam je izročila priznanja za sodelovanje in tri otroške pesmarice z zgoščenkami. Projekt je časovno in vsebinsko povezan s knjižnim sejmom v Ljubljani, zato smo imeli možnost ogleda. Založba DZS je na svojem razstavnem prostoru pripravila darilne vrečke za učence, nato pa so ti imeli priložnost spoznati pisatelja Primoža Suhadolčana in ilustratorja Mateja de Cecco, ki sta ustvarjalca knjige Goran, legenda o zmaju. Pod vodenjem ilustratorja so učenci risali zmaja, se nato pogovarjali s pisateljem, poslušali in gledali Goranov pozdrav iz Amerike ter se preizkusili v metanju na koš. Gospe Andreja Kavčič in Alenka Korenjak sta se nam zahvalili za sodelovanje in v zahvalo smo prejeli majico Gorana Dragića in učna gradiva.
Na prireditev so nas pospremile učiteljice in predstavnica Društva upokojencev Motnik-Špitalič ga. Majda Zupančič, ki je vezni člen v projektu medgeneracijskega sodelovanja na naši podružnični šoli. V Ljubljani smo se odlično počutili in polni vtisov vrnili nazaj v Motnik.
Tekst in foto: Petra Knez
V novembru na izlet v Lendavo (27.11.2017)
V četrtek, 16. novembra 2017, smo se članice in člani DU Motnik Špitalič odpeljali na izlet proti SV Slovenije v pokrajino preko Mure – Prekmurje. Naš cilj je bila Lendava.
Pot do tja je kar dolga, zato smo se v mestu najprej okrepčali z dobro malico – bogračem.
Sledil je voden ogled nekaterih znamenitosti. Lendava je mesto na dvojezičnem območju blizu meje z Madžarsko. Lokalni vodič nas je seznanil z nekaterimi posebnostmi življenja tukaj. Ogledali smo si baročno krščansko cerkev sv. Katarine. V parku pred njo stojijo spomeniki, med drugimi tudi A. M. Slomška in sv. Štefana. S Cerkvenega trga smo se odpravili proti kulturnemu domu, ki je pompozna stavba v bližini sinagoge. Dvorana v domu ima obliko ladje, zunanjost ob vhodu krasita dva zanimiva stolpa, na fasadi pa so nakazane silhuete panonskih hiš. Zanimiv in simpatičen je tudi gostinski lokal v kulturnem domu. Sinagoga je muzej v spomin na holokavst nad judovsko skupnostjo, ki je pred vojno v Lendavi štela med 200 in 300 osebami. Žal je bila sinagoga zaprta in si notranjosti nismo mogli ogledati. Tukaj so živeli predvsem madžarski Judi in nekateri so se odselili v Ameriko ali Izrael. V Dolgi vasi je tudi judovsko pokopališče. V Lendavi stoji še evangeličanska cerkev.
Z avtobusom smo se odpeljali do cerkve sv. Trojice, kjer je na ogled mumija Mihaela Hadika. Vodička nam je razkazala cerkev in nam povedala legendo o omenjenem Hadiku.
Lendava je v zadnjem času znana tudi po stolpu Vinariumu. V višino meri 53,5 m in nanj se lahko povzpnete po 240 stopnicah ali z dvigalom. Na vrhu se odpre razgled v štiri države. Naš pogled je bil omejen zaradi oblačnega vremena. Je pa objekt lepo umeščen v okolico in prijeten na pogled.
Na pozno kosilo in družabno popoldne smo odšli v gostilno Lovski dom. Dobre volje in polni prijetnih vtisov smo se v večernih urah odpravili proti domu.
Pot do tja je kar dolga, zato smo se v mestu najprej okrepčali z dobro malico – bogračem.
Sledil je voden ogled nekaterih znamenitosti. Lendava je mesto na dvojezičnem območju blizu meje z Madžarsko. Lokalni vodič nas je seznanil z nekaterimi posebnostmi življenja tukaj. Ogledali smo si baročno krščansko cerkev sv. Katarine. V parku pred njo stojijo spomeniki, med drugimi tudi A. M. Slomška in sv. Štefana. S Cerkvenega trga smo se odpravili proti kulturnemu domu, ki je pompozna stavba v bližini sinagoge. Dvorana v domu ima obliko ladje, zunanjost ob vhodu krasita dva zanimiva stolpa, na fasadi pa so nakazane silhuete panonskih hiš. Zanimiv in simpatičen je tudi gostinski lokal v kulturnem domu. Sinagoga je muzej v spomin na holokavst nad judovsko skupnostjo, ki je pred vojno v Lendavi štela med 200 in 300 osebami. Žal je bila sinagoga zaprta in si notranjosti nismo mogli ogledati. Tukaj so živeli predvsem madžarski Judi in nekateri so se odselili v Ameriko ali Izrael. V Dolgi vasi je tudi judovsko pokopališče. V Lendavi stoji še evangeličanska cerkev.
Z avtobusom smo se odpeljali do cerkve sv. Trojice, kjer je na ogled mumija Mihaela Hadika. Vodička nam je razkazala cerkev in nam povedala legendo o omenjenem Hadiku.
Lendava je v zadnjem času znana tudi po stolpu Vinariumu. V višino meri 53,5 m in nanj se lahko povzpnete po 240 stopnicah ali z dvigalom. Na vrhu se odpre razgled v štiri države. Naš pogled je bil omejen zaradi oblačnega vremena. Je pa objekt lepo umeščen v okolico in prijeten na pogled.
Na pozno kosilo in družabno popoldne smo odšli v gostilno Lovski dom. Dobre volje in polni prijetnih vtisov smo se v večernih urah odpravili proti domu.
Tekst: Majda Zupančič, foto: Majda in Darinka Zupančič
Foto utrinki petkovega dogajanja - 6. Križnikov pravljični festival (10.6.2017)
Foto: Luka Dakskobler
Meddruštveni pohod DU Motnik - Špitalič (2.6.2017)
V petek, 19. maja, se je okrog 30 pohodnic in pohodnikov odpravilo proti Slopem. Vabilu so se odzvali upokojenci in upokojenke iz DU Kamnik, DU Vransko in seveda domačini, organizatorji pohoda.
Pot jih je vodila skozi Pakališko in čez Pleso na Srobotno, čez Farške ravni, mimo osamosvojitvene lipe na cilj - Slopi. Vodja pohoda Jože je udeležencem mimogrede povedal kup zanimivih podatkov, npr.: zakaj ime Pakališka (nekoč konjsko pokopališče), Plesa (ker je gola – plešasta), Farške ravni (nekoč njive – cerkvena žitnica). Na Farških ravneh je bilo nekoč obširno obdelano področje, danes je tukaj gozd.
Na Slopeh jih je čakala malica. Kuharska ekipa je imela kar nekaj težav zaradi vetra. Ogenj kar ni in ni imel prave moči, da bi voda zavrela. Pa so se kuharji znašli in lonec pokrili s kuhinjskimi krpami. Težava je bila odpravljena, malica skuhana in postrežena. Se je prilegla.
Po skupinski fotografiji so se pohodniki odpravili v dolino po poti proti Špitaliču. Nekje na sredini so zavili proti Grabnu – motniški Beli, kjer so jih pogostili pri Blancu in Mežnarju. Čez Belo so prišli na izhodišče.
Lepo vreme, dobra družba – vsi so bili zelo zadovoljni. In so rekli: »Drugo leto spet pridemo.«
Pot jih je vodila skozi Pakališko in čez Pleso na Srobotno, čez Farške ravni, mimo osamosvojitvene lipe na cilj - Slopi. Vodja pohoda Jože je udeležencem mimogrede povedal kup zanimivih podatkov, npr.: zakaj ime Pakališka (nekoč konjsko pokopališče), Plesa (ker je gola – plešasta), Farške ravni (nekoč njive – cerkvena žitnica). Na Farških ravneh je bilo nekoč obširno obdelano področje, danes je tukaj gozd.
Na Slopeh jih je čakala malica. Kuharska ekipa je imela kar nekaj težav zaradi vetra. Ogenj kar ni in ni imel prave moči, da bi voda zavrela. Pa so se kuharji znašli in lonec pokrili s kuhinjskimi krpami. Težava je bila odpravljena, malica skuhana in postrežena. Se je prilegla.
Po skupinski fotografiji so se pohodniki odpravili v dolino po poti proti Špitaliču. Nekje na sredini so zavili proti Grabnu – motniški Beli, kjer so jih pogostili pri Blancu in Mežnarju. Čez Belo so prišli na izhodišče.
Lepo vreme, dobra družba – vsi so bili zelo zadovoljni. In so rekli: »Drugo leto spet pridemo.«
Tekst in foto: Majda Zupančič
6. Križnikov pravljični festival ... Jenkret je biv (22.5.2017)
V petek 9. junija in soboto 10. junija se bo Motnik ponovno odel v pravljično Križnikovo podobo. Pripovedovalci iz raznih koncev Slovenije, glasbeniki, umetniki, igre, dogodki, pripovedovanja in aktivnosti ter prelepa, pravljično zelena okolica bodo ponovno poskrbeli za nepozaben vikend v Motniku.
V petek, 9. junija, se nam obeta otvoritev festivala s pripovedovanjem za odrasle. Prijeten petkov večer se bo zaključil z energičnim nastopom dueta Terrafolk Violin Duo.
Sobotni dan bo nekoliko bolj pester. Dogodki se bodo odvijali skozi celotno popoldne, kamišibaj predstava, delavnica Kamišibaj, igre v parku pod lipami s skupino Me4, razstava Od žita do kruha, likovna razstava likovnega natečaja Podobe Križnikovih pravljic. Pester sobotni dan se bo zaključil s pripovedovanjem za odrasle.
... več o Križnikovem festivalu si preberite tukaj
V petek, 9. junija, se nam obeta otvoritev festivala s pripovedovanjem za odrasle. Prijeten petkov večer se bo zaključil z energičnim nastopom dueta Terrafolk Violin Duo.
Sobotni dan bo nekoliko bolj pester. Dogodki se bodo odvijali skozi celotno popoldne, kamišibaj predstava, delavnica Kamišibaj, igre v parku pod lipami s skupino Me4, razstava Od žita do kruha, likovna razstava likovnega natečaja Podobe Križnikovih pravljic. Pester sobotni dan se bo zaključil s pripovedovanjem za odrasle.
... več o Križnikovem festivalu si preberite tukaj
Kamniške pravljične poti: Za goro, nad vodo, vrti mlinsko se kolo ... (4.4.2017)
V soboto, 1. aprila, se je v Motniku zbrala velika skupina družin, ki je v sklopu Kamniških pravljičnih poti spoznavala mlinarsko dediščino, poslušala pravljice in povedke ter odkrivala naravno in kulturno dediščino Motnika.
V parku Pod lipami je izvajalka in snovalka poti Irena Cerar obiskovalce seznanila z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi o kraju Motnik ter Gašperju Križniku. V nadaljevanju smo v kulturnem domu prisluhnili pravljicam na temo mlinarstva. Otroci so spoznali nekatera žita in uživali, ko so s svojimi ropotuljami, ki so jih izdelali skupaj s straši, soustvarjali pravljice.
Izlet nas je ob poslušanju pravljic in povedk vodil po delu Motniške turistične poti, mimo vhoda v nekdanji premogovnik, dveh ohranjenih mlinov, nazaj v park, kjer so v Kulturnem društvu Motnik za nas pripravili okusno malico.
V zadnjem delu pravljične poti smo se ponovno zbrali v kulturnem domu, kjer smo poslušali pravljice in kjer je vsaka družina lahko sestavila lesen mlin, ki ga je odnesla domov. Kamniška pravljična pot je nastala v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Kulturnega društva Motnik. Potekala je v okviru spremljevalnega programa 20. pripovedovalskega festivala Pravljice danes.
V parku Pod lipami je izvajalka in snovalka poti Irena Cerar obiskovalce seznanila z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi o kraju Motnik ter Gašperju Križniku. V nadaljevanju smo v kulturnem domu prisluhnili pravljicam na temo mlinarstva. Otroci so spoznali nekatera žita in uživali, ko so s svojimi ropotuljami, ki so jih izdelali skupaj s straši, soustvarjali pravljice.
Izlet nas je ob poslušanju pravljic in povedk vodil po delu Motniške turistične poti, mimo vhoda v nekdanji premogovnik, dveh ohranjenih mlinov, nazaj v park, kjer so v Kulturnem društvu Motnik za nas pripravili okusno malico.
V zadnjem delu pravljične poti smo se ponovno zbrali v kulturnem domu, kjer smo poslušali pravljice in kjer je vsaka družina lahko sestavila lesen mlin, ki ga je odnesla domov. Kamniška pravljična pot je nastala v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Kulturnega društva Motnik. Potekala je v okviru spremljevalnega programa 20. pripovedovalskega festivala Pravljice danes.
Vir: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Občni zbor Društva upokojencev Motnik-Špitalič (26.3.2017)
V četrtek, 23. marca, se je v dopoldanskih urah v dvorani kulturnega doma v Motniku odvijal občni zbor Društva upokojencev Motnik-Špitalič. Prireditev so otvorili učenci Podružnične šole Motnik.
Prireditev vsako leto začnemo s kulturnim programom, v katerem nastopajo učenci in učenke Podružnične šole Motnik. Letos so nas razveselili s »Pravili za babice in dedke« ter z igrico »Spomladanska pravljica«. V zanimivi zgodbi so se prepletali tekst, petje in ples. Njihovega nastopa smo vsako leto zelo veseli. Hvala polžki, polžice in učiteljice.
Na občnem zboru smo pogledali v dogajanje in delo društva v letu 2016 ter sprejeli program za letošnje leto. Trudimo se, da smo aktivni na humanitarnem, športnem in kulturnem področju. Velik dosežek v preteklem letu je dokončna ureditev in oprema sejne sobe v nekdanji pošti. Zdaj je prostor res lepo urejen. Za sestanke ga uporabljajo tudi druga društva. Na volitvah smo razrešili in na novo oblikovali organe društva. Nekaj članov smo pridobili na novo. Odbori so tako osveženi, prihajajo nove ideje in nov zagon za delo. Za dolgoletno delo v Upravnem odboru in vodstveno funkcijo je Janez Trebušak dobil priznanje »Velika plaketa« Zveze društev upokojencev Slovenije, Ivica Jeglič pa «Pisno priznanje« ZDUS-a za dolgoletno delo v UO. Veseli smo, da so tudi take možnosti, da se zahvalimo prizadevnim članom.
Pohvalno in razveseljivo pa je tudi to, da se naše društvo številčno širi. Letos se je včlanilo 15 novih članov in društvo zdaj šteje 124 članic in članov. V zadovoljstvo in dobrobit vseh se bomo trudili tudi v prihodnje.
Prireditev vsako leto začnemo s kulturnim programom, v katerem nastopajo učenci in učenke Podružnične šole Motnik. Letos so nas razveselili s »Pravili za babice in dedke« ter z igrico »Spomladanska pravljica«. V zanimivi zgodbi so se prepletali tekst, petje in ples. Njihovega nastopa smo vsako leto zelo veseli. Hvala polžki, polžice in učiteljice.
Na občnem zboru smo pogledali v dogajanje in delo društva v letu 2016 ter sprejeli program za letošnje leto. Trudimo se, da smo aktivni na humanitarnem, športnem in kulturnem področju. Velik dosežek v preteklem letu je dokončna ureditev in oprema sejne sobe v nekdanji pošti. Zdaj je prostor res lepo urejen. Za sestanke ga uporabljajo tudi druga društva. Na volitvah smo razrešili in na novo oblikovali organe društva. Nekaj članov smo pridobili na novo. Odbori so tako osveženi, prihajajo nove ideje in nov zagon za delo. Za dolgoletno delo v Upravnem odboru in vodstveno funkcijo je Janez Trebušak dobil priznanje »Velika plaketa« Zveze društev upokojencev Slovenije, Ivica Jeglič pa «Pisno priznanje« ZDUS-a za dolgoletno delo v UO. Veseli smo, da so tudi take možnosti, da se zahvalimo prizadevnim članom.
Pohvalno in razveseljivo pa je tudi to, da se naše društvo številčno širi. Letos se je včlanilo 15 novih članov in društvo zdaj šteje 124 članic in članov. V zadovoljstvo in dobrobit vseh se bomo trudili tudi v prihodnje.
Tekst: Majda Zupančič, foto: Vida Kovačič in Majda Zupančič
Sobotna čistilna akcija (19.3.2017)
Turistično društvo Motnik je v sodelovanju z ostalimi motniškimi društvi in Podružnično šolo Motnik organiziralo spomladansko čistilno akcijo. Učiteljice in učenci PŠ Motnik so čistilno akcijo izpeljali v petek, skupina ''motniških čistilcev'' pa se je zbrala v soboto ob 9. uri pred trgovino Motnik.
Predsednik TD Motnik je razdelil vreče, rokavice in teritorije za pobiranje smeti. Skupine so se s polno paro zagnale, eni na Strmco, drugi na obvoznico, spet tretji proti Beli, četrti so poskrbeli za lep center Motnika, športniki so očistili okolico športnih igrišč in igrišč za najmlajše. Vse nabrane smeti so gasilci sproti odvažali na zbirno mesto, kjer jih je prevzelo podjetje Publicus. Na koncu je Turistično društvo Motnik vse sodelujoče pogostilo s toplo malico in pijačo.
Opaziti je bilo, da je bilo smeti vrženih v naravo manj kot prejšnja leta, vseeno pa je potrebno okarati posameznike, ki predvsem plastenke in pločevinke odvržejo iz avta na poti domov.
Predsednik TD Motnik je razdelil vreče, rokavice in teritorije za pobiranje smeti. Skupine so se s polno paro zagnale, eni na Strmco, drugi na obvoznico, spet tretji proti Beli, četrti so poskrbeli za lep center Motnika, športniki so očistili okolico športnih igrišč in igrišč za najmlajše. Vse nabrane smeti so gasilci sproti odvažali na zbirno mesto, kjer jih je prevzelo podjetje Publicus. Na koncu je Turistično društvo Motnik vse sodelujoče pogostilo s toplo malico in pijačo.
Opaziti je bilo, da je bilo smeti vrženih v naravo manj kot prejšnja leta, vseeno pa je potrebno okarati posameznike, ki predvsem plastenke in pločevinke odvržejo iz avta na poti domov.
Tekst in foto: Motnik.net
Tudi letos smo se učenci in učiteljice PŠ Motnik udeležili čistilne akcije. V petek, 17. marca, smo se odločili, da očistimo smeti bližnjo in daljno okolico naše šole. Razdelili smo se v tri skupine.
Četrtošolci so odšli z učiteljico Brigito ob Motnišnici do razvalin gradu in okrog cerkva. Druga skupina je z učiteljico Vido pobirala smeti v parku Pod lipami, v središču vasi in proti podhodu z glavno cesto. Učiteljica Petra je z nekaj učenci ostala pred šolo na igrišču. S seboj je pripeljala pripomočke in učenci so pobirali smeti, grabili, pometali, skratka zelo uspešno očistili okolico naše šole.
Na koncu smo se zadovoljni in morda malce utrujeni skupaj fotografirali. Zelo dobro smo se počutili, ker smo opravili pomembno delo.
Četrtošolci so odšli z učiteljico Brigito ob Motnišnici do razvalin gradu in okrog cerkva. Druga skupina je z učiteljico Vido pobirala smeti v parku Pod lipami, v središču vasi in proti podhodu z glavno cesto. Učiteljica Petra je z nekaj učenci ostala pred šolo na igrišču. S seboj je pripeljala pripomočke in učenci so pobirali smeti, grabili, pometali, skratka zelo uspešno očistili okolico naše šole.
Na koncu smo se zadovoljni in morda malce utrujeni skupaj fotografirali. Zelo dobro smo se počutili, ker smo opravili pomembno delo.
|
|
Polžki smo se odločili,
da poberemo smeti, zavihali smo si rokave in smo pridno delali. Zdaj je okolica naše šole zelena in lepo očiščena, odpadke bomo v koš metali, in na igrišču se igrali. Tekst in foto: Vida Kovačič
|
Delavnica za otroke in spust Gregorčkov po Motnišnici (19.3.2017)
V soboto, 11. marca, so Me4 tako kot vsako leto tudi letos pripravile delavnico izdelovanja gregorčkov za najmlajše in spust gregorčkov po strugi Motnišnice.
Ob 17. uri se je pred gasilnim domom v Motniku pričela delavnica, kjer so si lahko otroci s pomočjo staršev in mentoric Me4 izdelali gregorjeva plovila. Delavnica je bila seveda brezplačna in ves material potreben za izdelavo plovil je priskrbela skupina Me4, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Motnik. Otroci so izdelali res prekrasna plovila in jih okrasila po svojem okusu. Medtem, ko so nestrpno čakali, da pade mrak so se sladkali s piškotki in pogreli s čajem. Ko je naposled le padel mrak so otroci lahko prižgali svojo svečko in se podali na improviziran pomol, kjer so svojega gregorčka spustili po Motnišnici. Z iskricami v očeh so spremljali svoja plovila, ki so izginjala v noč. Nekaj sto metrov nižje, so gregorčke pobirali iz vode, tako da so si otroci lahko vzeli vsak svojega za spomin na še en prijeten večer.
Ob 17. uri se je pred gasilnim domom v Motniku pričela delavnica, kjer so si lahko otroci s pomočjo staršev in mentoric Me4 izdelali gregorjeva plovila. Delavnica je bila seveda brezplačna in ves material potreben za izdelavo plovil je priskrbela skupina Me4, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Motnik. Otroci so izdelali res prekrasna plovila in jih okrasila po svojem okusu. Medtem, ko so nestrpno čakali, da pade mrak so se sladkali s piškotki in pogreli s čajem. Ko je naposled le padel mrak so otroci lahko prižgali svojo svečko in se podali na improviziran pomol, kjer so svojega gregorčka spustili po Motnišnici. Z iskricami v očeh so spremljali svoja plovila, ki so izginjala v noč. Nekaj sto metrov nižje, so gregorčke pobirali iz vode, tako da so si otroci lahko vzeli vsak svojega za spomin na še en prijeten večer.
Tekst in foto: Motnik.net
Ob slovenskem kulturnem prazniku (15.2.2017)
Rdeča nit letošnje prireditve je bila ljubezen do domovine in soljudi. Slovenski kulturni praznik smo v torek zvečer, 7. februarja, počastili s plesom, petjem in besedo.
V programu so sodelovali učenke in učenci OŠ Šmartno v Tuhinju PŠ Motnik, ki so ob kitarski spremljavi učiteljice zapeli štiri zelo zanimive pesmi: Muzikantska, Vandrovc, Če bi jaz bila fčelica in Večerna vila. Folklorna skupina DU Komenda nam je ogrela dlani in pete. Zaplesali so dva spleta »Mam rajši Gorenjca« in »Kuj na ples«. Ljudske pevke Predice so program obogatile s pesmimi: Kdor ima srce, Zlati časi, Po celi vasi lučke ni in Tam za vasjo. Z igranjem na harmoniko jih je spremljal Jože Jagodic. Recitatorji so nam predstavili Prešernovo obdelavo ljudske pesmi Lepa Vida in z njo veliko moralno dilemo – oditi in zapustiti bolnega sinka in starega moža ali se vrniti. V nadaljevanju smo slišali dve ljudski pesmi, ki govorita o ponosu, da sem Slovenka, da si Slovenec. Recitatorke so ob koncu sporočile želje, da bi bili drug do drugega prijazni, ljubeznivi in dobrotljivi.
Enourni program je potekal v prijetnem vzdušju in s slišanim ter videnim smo bili vsi zelo zadovoljni.
Prireditev je nastala v organizaciji DU Motnik Špitalič. Veseli smo, da različni ljudje radi sodelujejo z nami in s svojimi nastopi popestrijo dogodke ter razveselijo obiskovalke in obiskovalce. Hvala vsem.
V programu so sodelovali učenke in učenci OŠ Šmartno v Tuhinju PŠ Motnik, ki so ob kitarski spremljavi učiteljice zapeli štiri zelo zanimive pesmi: Muzikantska, Vandrovc, Če bi jaz bila fčelica in Večerna vila. Folklorna skupina DU Komenda nam je ogrela dlani in pete. Zaplesali so dva spleta »Mam rajši Gorenjca« in »Kuj na ples«. Ljudske pevke Predice so program obogatile s pesmimi: Kdor ima srce, Zlati časi, Po celi vasi lučke ni in Tam za vasjo. Z igranjem na harmoniko jih je spremljal Jože Jagodic. Recitatorji so nam predstavili Prešernovo obdelavo ljudske pesmi Lepa Vida in z njo veliko moralno dilemo – oditi in zapustiti bolnega sinka in starega moža ali se vrniti. V nadaljevanju smo slišali dve ljudski pesmi, ki govorita o ponosu, da sem Slovenka, da si Slovenec. Recitatorke so ob koncu sporočile želje, da bi bili drug do drugega prijazni, ljubeznivi in dobrotljivi.
Enourni program je potekal v prijetnem vzdušju in s slišanim ter videnim smo bili vsi zelo zadovoljni.
Prireditev je nastala v organizaciji DU Motnik Špitalič. Veseli smo, da različni ljudje radi sodelujejo z nami in s svojimi nastopi popestrijo dogodke ter razveselijo obiskovalke in obiskovalce. Hvala vsem.
Tekst: Majda Zupančič, foto: Petra Zupančič
