Jesenski izlet društva Utrip (18.10.2010)
V organizaciji Podeželskega društva »UTRIP« - POD LIPO DOMAČO je v soboto, dne 16.10.2010, odšla prijetna zbrana družba na lep izlet proti Idrijsko-Cerkljanski regiji. Naš vodič, gospod Miha, nam je v tem dnevu kot odličen poznavalec tega področja natresel neverjetno veliko zanimivih podatkov in nas s pomočjo dobrega šoferja lepo vodil skozi opisane kraje.
Nas pot smo se podali z manjšim avtobusom prevozništva Vrankar ob 7.00 uri iz Motnika in po dobrem jutranjem prigrizku – pripravile so ga motniške odlične gospodinje, v Dolenjih Novakih pri Cerknem začeli ogled PARTIZANSKE BOLNICE FRANJA, ki je skrita v slikovito sotesko reke Pasice.
Nas pot smo se podali z manjšim avtobusom prevozništva Vrankar ob 7.00 uri iz Motnika in po dobrem jutranjem prigrizku – pripravile so ga motniške odlične gospodinje, v Dolenjih Novakih pri Cerknem začeli ogled PARTIZANSKE BOLNICE FRANJA, ki je skrita v slikovito sotesko reke Pasice.
Bolnica je ena redkih še ohranjenih bolnic, ki so med drugo svetovno vojno delovale na področju Slovenije. Bila je ena najbolje opremljenih skritih bolnišnic, imela je operacijsko sobo, prvi rentgen, invalidski dom in celo lastno električno centralo. Domačinu dr. Viktorju Volčjaku, ki je leta 1943 svetoval kam skriti in postaviti prvo barako, je postavljen doprsni kip pred vhodom v Bolnišnico Franjo. Bolnica je dobila ime po zdravnici dr. Franji Bidovec, ki je tam začela z zdravljenjem prvih ranjencev ter zanje in za bolnišnico ob še ostalih zdravnikih skrbela do osvoboditve. Bolnišnica je bila obnovljena po hudi ujmi v tej soteski septembra 2007, ko je deroča voda razdejala kanjon ter odnesla glavnino barak in razstavljene originalne opreme bolnišnice. Kot smo lahko razbrali iz opisov dogajanja med vojno v zdaj že obnovljenih barakah, se je tu za pomoč ranjencem izkazovala neizmerna srčnost in požrtvovalnost tako soborcev, ki so ranjence prenašali v nemogočih razmerah po vodi in skalah do skritih in bornih barak, kot tudi zdravnikov in vsega drugega spremljajočega osebja.
Sledila je pot do IDRIJE, kjer so nam v Gostilni Kos postregli s tradicionalnimi idrijskimi žlikrofi in solato. Nato smo si pod strokovnim vodstvom ogledali ČIPKARSKO ŠOLO in čudovite čipkarske izdelke predvsem mladih, ki to šolo obiskujejo.
Ogledali smo si tudi dvorišče idrijskega gradu, ki je zanimivo poslikano z znamenito cinober barvo. Sledil je ogled rudnika živega srebra v Idriji, ki ne deluje več, ta je zdaj opremljen samo še kot muzej in služi v turistične namene.
Ogledali smo si tudi dvorišče idrijskega gradu, ki je zanimivo poslikano z znamenito cinober barvo. Sledil je ogled rudnika živega srebra v Idriji, ki ne deluje več, ta je zdaj opremljen samo še kot muzej in služi v turistične namene.
|
Večina od nas je odšla tudi z znameniti ANTONIJEV ROV, kjer so po ogledu video predstavitve rudnika vodiči še posameznim skupinam predstavili celotno zgodovino rudarjenja v tem rudniku.
Na poti proti domu smo se ustavili še na domači kmetiji pod Joštom pri Kranju, kjer smo imeli odlično pozno kosilo in veseli pokušali dobrote iz kmečke kuhinje. V Motnik smo se vrnili v poznih večernih urah ob prepevanju slovenskih narodnih pesmi veseli in bogatejši za mnoga nova spoznanja o naši lepi deželi Sloveniji. |
 |
(vir: Marina Drolc)
