6. Križnikov pravljični festival ... v zelenem okolju odpira vrata domišljije
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, ki v različnih oblikah spodbuja zanimanje za lokalne folklorne pripovedi (Kamniško okolje se namreč lahko ponaša z bogato pravljično bero, za zbiranje in objavo sta zaslužni prav knjižnica in njeni ožji sodelavci), Kulturno društvo Motnik (pobudo za nastanek festivala je dal Rafko Goltnik, predsednik društva), Irena Cerar in Ivanka Učakar (ki ju je k sodelovanju na festivalu povabila direktorica knjižnice Franceta Balantična Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir) v sodelovanju z motniškimi društvi in mnogimi ustvarjalci pripravljajo festival, ki že vrsto let v Motnik privabi obiskovalce od blizu in daleč.
V petek, 9., in soboto, 10. junija se nam obeta že 6. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv. Motnik je rojstni kraj Gašperja Križnika, enega najpomembnejših zapisovalcev slovenske slovstvene folklore iz 19. stoletja. Prav njegovemu delu in pravljicam, ki jih je zapisal, je namenjen ta festival, ki pa vsebuje tudi druge kulturne dogodke. Festivalski dogodki omogočajo obiskovalcem in zlasti družinam prijetno preživljanje časa v lepi motniški okolici, na sprehodih in tudi igrah, vse ob poslušanju pravljic.
V petek, 9., in soboto, 10. junija se nam obeta že 6. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv. Motnik je rojstni kraj Gašperja Križnika, enega najpomembnejših zapisovalcev slovenske slovstvene folklore iz 19. stoletja. Prav njegovemu delu in pravljicam, ki jih je zapisal, je namenjen ta festival, ki pa vsebuje tudi druge kulturne dogodke. Festivalski dogodki omogočajo obiskovalcem in zlasti družinam prijetno preživljanje časa v lepi motniški okolici, na sprehodih in tudi igrah, vse ob poslušanju pravljic.
V petek, 9. junija bo do festivalskega prizorišča organiziran brezplačen prevoz iz Kamnika, ki se bo vračal po končanem večernem dogodku.
Predfestivalske aktivnosti so se tudi letos pričele že marca – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je razpisala tradicionalni likovni natečaj za osnovnošolce z naslovom Jenkret je biv – podobe Križnikovih pravljic. Lanskoletna tema so bile Križnikove pravljice v stripu. Sodelovalo je 180 otrok in mladostnikov iz 11 osnovnih šol in njihovih podružnic. Skupaj so ustvarili 171 izdelkov. Število prijavljenih likovnih del in otrok iz leta v leto narašča. Letošnji likovni izziv je nekoliko drugačen. Likovni natečaj je namenjen oblikovanju pravljičnega motiva ali portreta Gašperja Križnika za poštne znamke. Letos smo prvič k sodelovanju povabili tudi otroke, ki ne sodelujejo v okviru šole. Letošnjo komisijo sestavljajo dr. Slavko Novak, predsednik Filatelističnega društva Ivana Vavpetiča Kamnik, akademska slikarka in ilustratorka Andreja Peklar ter akademski slikar Alojz Berlec. Izbor likovnih del in organizacijo razstave vodi sodelavka knjižnice Milena Glušič.
Predfestivalske aktivnosti so se tudi letos pričele že marca – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je razpisala tradicionalni likovni natečaj za osnovnošolce z naslovom Jenkret je biv – podobe Križnikovih pravljic. Lanskoletna tema so bile Križnikove pravljice v stripu. Sodelovalo je 180 otrok in mladostnikov iz 11 osnovnih šol in njihovih podružnic. Skupaj so ustvarili 171 izdelkov. Število prijavljenih likovnih del in otrok iz leta v leto narašča. Letošnji likovni izziv je nekoliko drugačen. Likovni natečaj je namenjen oblikovanju pravljičnega motiva ali portreta Gašperja Križnika za poštne znamke. Letos smo prvič k sodelovanju povabili tudi otroke, ki ne sodelujejo v okviru šole. Letošnjo komisijo sestavljajo dr. Slavko Novak, predsednik Filatelističnega društva Ivana Vavpetiča Kamnik, akademska slikarka in ilustratorka Andreja Peklar ter akademski slikar Alojz Berlec. Izbor likovnih del in organizacijo razstave vodi sodelavka knjižnice Milena Glušič.
Teden pred festivalom se bo pričela delavnica izdelave kamišibaj gledališča, ki jo bosta vodila Jerca in Igor Cvetko, izkušena pedagoga, pripovedovalca in izvajalca japonske umetniške oblike pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru.
Del programa se bo tudi letos odvil na Vranskem, drugi osrednji lokaciji festivala, kjer bosta pripovedovalka Irena Cerar in glasbenik Matic Smolnikar v petek dopoldan za otroke pripravila pripovedovalsko-glasbeni klobčič Križnikovih pravljic, pesmi in ugank.
Festival začenjamo s pripovedovanjem za odrasle, tudi letos nas bodo bogatili različni, a vsi po vrsti dobri in izkušeni pripovedovalci. Večernega dogodka se bosta udeležila župan občine Kamnik gospod Marjan Šarec in župan občine Vransko gospod Franc Sušnik. Letošnja častna pokroviteljica je dr. Marjanca Klobčar, etnologinja in slovenistka, raziskovalka na Glasbeno narodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Kot raziskovalka ljudskega petja dobro pozna poti širjena folklornega izročila in zato pravi: »Pravljice se v Motniku niso naselile po naključju: ko je skozi ta trg tekla pomembna prometna pot med Primorjem in Podonavjem in so v motniških gostilnah prenočevali popotniki in prevozniki, so predstavni svet domačinov bogatile številne zgodbe iz daljnega sveta in iz bližnje okolice. Nekatere so se pomudile v Motniku le kratek čas, druge so se udomačile.«
Del programa se bo tudi letos odvil na Vranskem, drugi osrednji lokaciji festivala, kjer bosta pripovedovalka Irena Cerar in glasbenik Matic Smolnikar v petek dopoldan za otroke pripravila pripovedovalsko-glasbeni klobčič Križnikovih pravljic, pesmi in ugank.
Festival začenjamo s pripovedovanjem za odrasle, tudi letos nas bodo bogatili različni, a vsi po vrsti dobri in izkušeni pripovedovalci. Večernega dogodka se bosta udeležila župan občine Kamnik gospod Marjan Šarec in župan občine Vransko gospod Franc Sušnik. Letošnja častna pokroviteljica je dr. Marjanca Klobčar, etnologinja in slovenistka, raziskovalka na Glasbeno narodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Kot raziskovalka ljudskega petja dobro pozna poti širjena folklornega izročila in zato pravi: »Pravljice se v Motniku niso naselile po naključju: ko je skozi ta trg tekla pomembna prometna pot med Primorjem in Podonavjem in so v motniških gostilnah prenočevali popotniki in prevozniki, so predstavni svet domačinov bogatile številne zgodbe iz daljnega sveta in iz bližnje okolice. Nekatere so se pomudile v Motniku le kratek čas, druge so se udomačile.«
|
Petkov večer bomo sklenili s koncertom Terrafolk Violin Dua. Zagodla nam bosta Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek, glasbenika, mojstra na violini. Dogodek je omogočil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki bo večer tudi letos zaključil s pogostitvijo v stilu Okusov Kamnika.
V soboto popoldan festival ponuja pestre dogodke za otroke in družine. V parku Pod lipami si bomo najprej ogledali predstavo kamišibaj gledališča. Jerca Cvetko in Jure Engelsberger se nam bosta predstavila s Križnikovo pravljico. Predstavi bodo v parku sledile igre, ki jih pripravljajo dekleta iz motniške skupine Me4, pod Vrbanovčevim kozolcem se bo odvijala delavnica kamišibaj, pripovedovanje pravljic bo na grajskih razvalinah. Vrbanovčev kozolec je spomenik državnega pomena, njegov lastnik pripravlja tudi razstavo Od žita do kruha. V parku se bodo z zanimivimi dejavnostmi in vsebinami predstavila tudi vsa motniška društva. V šoli Motnik pa bo na ogled zaključna produkcija letošnjih udeležencev delavnice. Aktivnostim v parku in okolici bo sledilo odprtje likovne razstave Podobe Križnikovih pravljic s podelitvijo nagrad udeležencem likovnega natečaja. Dogodek bosta na izviren glasbeno-pripovedovalski način povezovala Rok Kosec in Goran Završnik, znana tudi kot duo Vroča župa, domačin Jože Keršič pa bo mladi publiki povedal še kakšno pravljico z Menine planine. Festival bomo zaključili s pripovedovanjem za odrasle, na katerega smo povabili tiste, ki so se kalili na Radiu Študent, danes pa izoblikovali prepoznaven osebni slog. |
 sl.wikipedia.org
Kdo je bil Gašper Križnik?
Gašper Križnik (1848–1904) je bil čevljar v Motniku, ki se je z večjim veseljem kot čevljarstvu in kasneje svoji trgovini posvečal zapisovanju slovstvene folklore. Zapisal je več kot 200 pravljic, povedk, pesmi, pregovorov in šal. V času svojega življenja je zapise pošiljal znanstvenikom in znanstvenim ustanovam, tudi v Rusijo in v Zagreb. Leta 1874 je v Celovcu izdal knjigo Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je zapisoval v narečju. Etnolog Milko Matičetov je zanj dejal: »Samo ambicioznemu čevljarju iz Motnika se moramo zahvaliti za ohranjeno nepopačeno obliko ljudske pravljice v osrednji Sloveniji konec 19. stoletja.« Posamezne pravljice, ki jih je zapisal Križnik, so vključene v knjige ljudskih pravljic, a pregledne zbirke še nimamo. Festival oživlja dediščino, ki jo je prav on rešil pred pozabo, a seveda tako, da je aktualna za sodobni čas. |
Da so v Motniku na zgodnjepoletni petek in soboto doma pravljice, si že šesto leto z veliko zanesenjaštva prizadevajo soustanovitelji: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kulturno društvo Motnik in sodelavki Irena Cerar ter Ivanka Učakar. Na festivalu sodelujejo Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Turistično društvo Motnik, Občina Vransko in Zavod za turizem in šport Vransko ter številni partnerji, sodelavci in podporniki.
|
|
|
gni.zrc-sazu.si
Besede letošnje častne pokroviteljice dr. Marjance Klobčar
Spomladi, ko drevje ozeleni, se Motnik za kratek čas odene v praznično podobo. Ne le tako kot včasih, ko je praznik svetega Jurija pastirjem oznanil, da je dovolj zelenja za pašo živine in dovolj priložnosti, da bodo na paši oživele pesmi in skrivnostne zgodbe. Pomlad namreč za jurjevim v Motnik prinese tudi Križnikov pravljični festival. Pravljice se v Motniku niso naselile po naključju: ko je skozi ta trg tekla pomembna prometna pot med Primorjem in Podonavjem in so v motniških gostilnah prenočevali popotniki in prevozniki, so predstavni svet domačinov bogatile številne zgodbe iz daljnega sveta in iz bližnje okolice. Nekatere so se pomudile v Motniku le kratek čas, druge so se udomačile. V njih so se pripovedi iz resničnega življenja prepletale z zgodbami, ki so presegale svet izkustvene resničnosti in so odpirale vrata pravljičnim junakom. Skozi ta vrata je ob koncu 19. stoletja z bisago, v katero je zbiral dragocenosti motniškega izročila, vstopil Gašper Križnik. Skupaj s pesmimi in podobami vsakdanjega življenja je izmaknil pozabi tudi niz pripovedi, vrata, skozi katera je vstopil v pravljični svet, pa je pustil priprta.
In skozi ta vrata s Križnikovim pravljičnim festivalom vnovič vstopajo pravljice. Ne le tiste, ki jih je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik, temveč pravljice od vsepovsod. Z njimi Motnik spet odpira pot skozi Tuhinjsko dolino in nas vabi, da se ustavimo in si vzamemo čas. Čas za poslušanje pravljic in čas za to, da vnovič odkrijemo pravljico v sebi.
Pravljica je tkanina iz sanj,
ki zastre sence vsakdanjosti,
da vanjo vstopi čarobna svetloba
neminljivega otroštva.
Dr. Marija Klobčar
Spomladi, ko drevje ozeleni, se Motnik za kratek čas odene v praznično podobo. Ne le tako kot včasih, ko je praznik svetega Jurija pastirjem oznanil, da je dovolj zelenja za pašo živine in dovolj priložnosti, da bodo na paši oživele pesmi in skrivnostne zgodbe. Pomlad namreč za jurjevim v Motnik prinese tudi Križnikov pravljični festival. Pravljice se v Motniku niso naselile po naključju: ko je skozi ta trg tekla pomembna prometna pot med Primorjem in Podonavjem in so v motniških gostilnah prenočevali popotniki in prevozniki, so predstavni svet domačinov bogatile številne zgodbe iz daljnega sveta in iz bližnje okolice. Nekatere so se pomudile v Motniku le kratek čas, druge so se udomačile. V njih so se pripovedi iz resničnega življenja prepletale z zgodbami, ki so presegale svet izkustvene resničnosti in so odpirale vrata pravljičnim junakom. Skozi ta vrata je ob koncu 19. stoletja z bisago, v katero je zbiral dragocenosti motniškega izročila, vstopil Gašper Križnik. Skupaj s pesmimi in podobami vsakdanjega življenja je izmaknil pozabi tudi niz pripovedi, vrata, skozi katera je vstopil v pravljični svet, pa je pustil priprta.
In skozi ta vrata s Križnikovim pravljičnim festivalom vnovič vstopajo pravljice. Ne le tiste, ki jih je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik, temveč pravljice od vsepovsod. Z njimi Motnik spet odpira pot skozi Tuhinjsko dolino in nas vabi, da se ustavimo in si vzamemo čas. Čas za poslušanje pravljic in čas za to, da vnovič odkrijemo pravljico v sebi.
Pravljica je tkanina iz sanj,
ki zastre sence vsakdanjosti,
da vanjo vstopi čarobna svetloba
neminljivega otroštva.
Dr. Marija Klobčar
Foto: Luka Dakskobler
