Motniška turistična pot
Ko pridete na obisk v Motnik si vzemite dobri 2 uri časa in se sprehodite po Motniški turistični poti ter spoznajte glavne znamenitosti in značilnosti trga Motnik in njegove okolice.
Izberete lahko krajšo krožno pot ali sprehod po celotni poti. Po poti vas bodo vodili smerokazi z motniškim polžem. Na poti so tudi informacijske table, kjer boste izvedeli podrobnosti o posameznih odsekih poti.
Lahko se dogovorite tudi za voden ogled, kjer boste izvedeli še mnogo več o Motniku in okolici. Kontaktna osebna Turističnega društva Motnik je g. Jože Semprimožnik (GSM: 041/ 423 438).
Izberete lahko krajšo krožno pot ali sprehod po celotni poti. Po poti vas bodo vodili smerokazi z motniškim polžem. Na poti so tudi informacijske table, kjer boste izvedeli podrobnosti o posameznih odsekih poti.
Lahko se dogovorite tudi za voden ogled, kjer boste izvedeli še mnogo več o Motniku in okolici. Kontaktna osebna Turističnega društva Motnik je g. Jože Semprimožnik (GSM: 041/ 423 438).
|
Zahtevnost: Nezahtevna pot
Čas hoje: 2 uri Vodnik po Motniški turistični poti
Vir: TD Motnik; www.motnik.si 
|
 | ||
Oglejte si Motniško turistično pot na večjem zemljevidu.
11 znamenitosti ob Motniški turistični poti
1. Park pod lipami s prangerjem
Sramotilni steber ali pranger je steber na katerega so predvsem v srednjem veku privezovali storilce nekaterih kaznivih ali sramotnih dejanj in jih s tem izpostavljali javnemu posmehu. V Sloveniji se je ohranilo malo prangerjev. Včasih pa so bili pogosti in so bili znamenje nižjih oblasti.
In prav tak pranger se nahaja v Parku pod lipami. Postavljen je bil leta 1793. V višino meri približno 2m v širino pa 15cm.
Leta 1423 je namreč avstrijski nadvojvoda Ernest Železni povzdignil Motnik v trg in s tem je Motnik pridobil tudi sodstvo. Pristojnost motniškega sodnika je obsegala civilne in manjše kazenske zadeve. Obsojenca so privezali k sramotilnemu stebru - prangerju ali pa so ga obsodili na zapor.
In prav tak pranger se nahaja v Parku pod lipami. Postavljen je bil leta 1793. V višino meri približno 2m v širino pa 15cm.
Leta 1423 je namreč avstrijski nadvojvoda Ernest Železni povzdignil Motnik v trg in s tem je Motnik pridobil tudi sodstvo. Pristojnost motniškega sodnika je obsegala civilne in manjše kazenske zadeve. Obsojenca so privezali k sramotilnemu stebru - prangerju ali pa so ga obsodili na zapor.
2. Muzej pritlikavega nosoroga
Leta 1910 je dunajski paleontolog dr. O. Abel na podlagi zob in lobanjskih kosti iz motniškega rudnika rjavega premoga določil nov rod in novo vrsto pritlikavega nosoroga. Meninatherium telleri - pritlikavi nosorog je dobil ime po Menini planini in po rudarskem svetniku dr. F Tellerju, ki je kosti prinesel na dunaj. Pritlikavega nosoroga je Able postavil v obdobje pred približno 25 milijoni let v obdobje mlajšega oligocena.
Štiri leta kasneje je W. Tepper isti vrsti pripisal del leve in desne zgornje čeljustnice ter spodnjo čeljustnico z zobmi iz zbirke muzeja v Gradcu. Prav tako je I. Rakitovec dva dela spodnjih čeljustnic iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije uvrstil v isto skupino pritlikavega nosoroga.
Štiri leta kasneje je W. Tepper isti vrsti pripisal del leve in desne zgornje čeljustnice ter spodnjo čeljustnico z zobmi iz zbirke muzeja v Gradcu. Prav tako je I. Rakitovec dva dela spodnjih čeljustnic iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije uvrstil v isto skupino pritlikavega nosoroga.
 |
V muzeju si lahko ogledate dve skulpturi pritlikavega nosoroga, podrobnosti iz časa najdbe spodnje čeljustnice ter podrobnosti obdobja v katerem so pritlikavi nosorogi bivali na področju motniške doline - mlajši oligocen.
Za ogled muzeja se predhodno najavite na tel. št.: 01/ 834 80 42 ali gsm: 041/ 423 438. |
3. Kužno znamenje
Kužno znamenje je pomnik, Bogu v zahvalo za konec kuge, ki je v 17. stoletju terjala življenje kar tretinje evropskega prebivalstva.
V Motniku so ga postavili v vklesano živo skalo pod Grajski hrib v zahvalo, ker jih je bog obvaroval pred veliko kugo.
Motnik ob pomembni prometni poti je bil zelo ranljiv za okužbo s kugo, zato so v času razsajanja tujcem preprečili vstop v trg in se s tem uspešno izognili hudi bolezni.
V Motniku so ga postavili v vklesano živo skalo pod Grajski hrib v zahvalo, ker jih je bog obvaroval pred veliko kugo.
Motnik ob pomembni prometni poti je bil zelo ranljiv za okužbo s kugo, zato so v času razsajanja tujcem preprečili vstop v trg in se s tem uspešno izognili hudi bolezni.
4. Razvaline Motniškega gradu
Motniški grad je bil naverjetneje zgrajen pred prvo polovico 13. stoletja, saj je prvi vitez kot priča v neki podelitveni listini omenjen Konrad - Chunradus de Moetnik leta 1247.
Prvi znani lastniki gradu so bili Gospodje Motniški, ministeriali domače slovenske krvi. Omenjajo se Konrad (1247), Gerloh (1303), Jurij (1340), Gerloh (1360). Po izumrtju Gospodov Motniških je fevd z gradom prišel v last Habzburžanom, ki so ga v dajali v najem mnogim plemiškim rodbinam.
Med leti 1753 in 1760 je grad v celoti pogorel in ni bil nikoli obnovljen. Še vedno so vidne razvaline oz. ostanki zunanjih zidov gradu.
Prvi znani lastniki gradu so bili Gospodje Motniški, ministeriali domače slovenske krvi. Omenjajo se Konrad (1247), Gerloh (1303), Jurij (1340), Gerloh (1360). Po izumrtju Gospodov Motniških je fevd z gradom prišel v last Habzburžanom, ki so ga v dajali v najem mnogim plemiškim rodbinam.
Med leti 1753 in 1760 je grad v celoti pogorel in ni bil nikoli obnovljen. Še vedno so vidne razvaline oz. ostanki zunanjih zidov gradu.
|
Motniški grad je omenil in naslikal tudi Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske.
Na griču si lahko na razgledni ploščadi ogledate razvaline oz. ostanke zidov Motniškega gradu, Motniško dolino, hribovje na levi in desni strani Motnika, otroci pa se lahko poigrajo na otroškem igrišču. |
 |
5. Cerkev sv. Jurija in cerkev sv. Magdalene
Motnik je zanimiv tudi zaradi dveh cerkva, ki stojita nad njim; farna cerkev sv. Jurija in podružnična cerkev sv. Magdalene.
Predhodnica farne cerkve sv. Jurija naj bi bila zgrajena okoli leta 1450, po nekaterih podatkih pa celo pred letom 1369, ko naj bi namreč Gerloh Motniški prepustil tri kmetije cerkvi sv. Jurija v Motniku. Dohodek teh kmetij je bil užitek duhovnika, ki stanuje v Motniku. (vir: Vrtec: slovenski mladini; l. 1925; letnik 55; št. 1/2). Cerkev je bila večkrat predelana.
Manjša podružnična cerkev sv. Magdalene je bila zgrajena iz lesa in je bila prvotno grajska kapela. Kasneje je bila pozidana v romanskem slogu.
Predhodnica farne cerkve sv. Jurija naj bi bila zgrajena okoli leta 1450, po nekaterih podatkih pa celo pred letom 1369, ko naj bi namreč Gerloh Motniški prepustil tri kmetije cerkvi sv. Jurija v Motniku. Dohodek teh kmetij je bil užitek duhovnika, ki stanuje v Motniku. (vir: Vrtec: slovenski mladini; l. 1925; letnik 55; št. 1/2). Cerkev je bila večkrat predelana.
Manjša podružnična cerkev sv. Magdalene je bila zgrajena iz lesa in je bila prvotno grajska kapela. Kasneje je bila pozidana v romanskem slogu.
6. Vrbanovčev kozolec - toplar
Vrbanovčev kozolec - toplar je spomenik državega pomena.
Toplar so postavili leta 1904, o čemer priča izrezljana letnica na prečnem tramu. Sestavljen je iz šest oken oz. "štantov" z bogato izvedeno križno mrežo na '"brani", prekriva ga dvokapna streha z opečnimi zarezniki. Od kakovostnih tesarskih detajlov izstopa izrezljano okrasje v obliki sončnih žarkov na oboju oz. zatrepu toplarja.
Vrbanovčev toplar je eden izmed vrhuncev stavbnega oblikovanja in je predstavnik najvišje in obenem najkakovostnejše stopnje razvoja tovrstnega tipa kozolca na Slovenskem.
Toplar so postavili leta 1904, o čemer priča izrezljana letnica na prečnem tramu. Sestavljen je iz šest oken oz. "štantov" z bogato izvedeno križno mrežo na '"brani", prekriva ga dvokapna streha z opečnimi zarezniki. Od kakovostnih tesarskih detajlov izstopa izrezljano okrasje v obliki sončnih žarkov na oboju oz. zatrepu toplarja.
Vrbanovčev toplar je eden izmed vrhuncev stavbnega oblikovanja in je predstavnik najvišje in obenem najkakovostnejše stopnje razvoja tovrstnega tipa kozolca na Slovenskem.
7. Vhod v zapuščen rudnik rjavega premoga
Zgornji vhod v rudnik
Malo znano je, da je imel Motnik celo svoj rudnik rjavega premoga. Rudnik je deloval v preslednih od 1855 do 1951. Z izkopavanjem je začel baron Ludvik Grutschreiber leta 1855. Največji razcvet je rudnik doživel med leti 1901 in 1903, ko je obsegal 55 ha, imel 4 jamska polja in zaposloval okoli 100 rudarjev. Kopanje premoga so večkrat prekinili in dokončno ukinili leta 1951 zaradi neugodne strme lege sloja premoga in visokih prevoznih stroškov. Vsa ta leta so si motničani močno prizadevali za izgradnjo železniške proge (ki je bila že začrtana in potrjena) Kamnik-Motnik-Polzela.
|
V rudniku so leta 1910 paleontologi odkrili fosilne ostanke prazgodovinskega pritlikavega nosoroga. Dunajski paleontolog dr. O. Abel ga je latinsko poimenoval Meninatherium telleri po bližnji Menini planini ter po rudarskem uradniku Tellerju, ki je fosile prinesel na Dunaj. Danes o rudniku pričata le še vhod v zgornji rov pred katerim stojita rudniška vozička ter lepo ohranjen kamniti obod vhoda v spodnji oziroma Prešernov rov. |
 Spodnji oz. Prešernov rov, vir: www.ekogea.si |
8. Krevlov mlin na Beli
Krevlov mlin je eden od 8 mlinov, ki jih je nekoč gnal potok Bela. Je edini mlin, kjer so ohranjeni vsi deli mlinskega mehanizma. To je vodni mlin z dvema kolesoma na zgornjo zlivano vodo, ki ima dobro ohranjeno opremo in stope. Mlin, po nekaterih izročilih nekoč grajski mlin, je obratoval vse do leta 1977.
Krevlov mlin je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
Krevlov mlin je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
9. Mlinarjev kozolec
Na Mlinarjevi domačiji v Motniku vam pod Mlinarjevim kozolcem - toplarjem pripravijo vse potrebno za piknike, druženja ali srečanja za zaključene skupine (do 100 oseb). Nudijo tudi prenočišča (8 ležišč) v 400 let stari Mlinarjevi hiši.
Nudijo vam prenočišča, izposodite si lahko gorska kolesa, vas po potrebi vodijo ali organizirajo pohode po Motniški in Tuhinjski dolini.
Nudijo vam prenočišča, izposodite si lahko gorska kolesa, vas po potrebi vodijo ali organizirajo pohode po Motniški in Tuhinjski dolini.
10. Ekološka kmetija Pri Jernejk
Pri Jernejk se ukvarjajo s ekološkim kmetovanjem; gojenjem sadnih sort avtohtonih dreves, grmovnic, zelišč, žit, pridelovanjem ekološke zelenjave, gojenjem gob in čebelarstvom.
Ponudijo vam lahko:
- marmelade, kompote, vino, suho sadje, omake, ...,
- med in čebelarski izdelki, ...,
- pirin kruh z ali brez kvasa, pirine žemljice.
Ponudijo vam lahko:
- marmelade, kompote, vino, suho sadje, omake, ...,
- med in čebelarski izdelki, ...,
- pirin kruh z ali brez kvasa, pirine žemljice.
 |
V okviru Ekološke kmetije so na obrobju Motnika začeli s projektom Sončev Laz, kjer že lahko prenočite v tipiju - indijanskem šotoru, se sprostite v eko savni, okrepčate z enolončnico ali pa se naučite kaj novega v številnih programih, delavnicah, taborih in skupinskih ogledih.
|
11. Gostilna Pri Flegarju
Med 15. in 19. stoletjem je bilo v Motniku tudi do sedem gostiln, a se je iz tistih časov ohranila le ena. Stara družinska gostilna Pri Flegarju stoji v središču Motnika in obiskovalcem poleg dobre domače hrane in pijače nudi tudi turistične sobe.
V prijetnem okolju vam nudijo domačo jedi, kosila, malice, domače narezke, lahko vam pripravijo tudi koline. Lahko si rezervirate tudi prostor za zaključene družbe.
V gostilni bodo pohodniki našli tudi vpisno knjigo evropske pešpoti E6.
V prijetnem okolju vam nudijo domačo jedi, kosila, malice, domače narezke, lahko vam pripravijo tudi koline. Lahko si rezervirate tudi prostor za zaključene družbe.
V gostilni bodo pohodniki našli tudi vpisno knjigo evropske pešpoti E6.
