Novice
Srečanje pevskih zborov DU gorenjske regije (27.4.2019)
V Bistrici pri Tržiču je v soboto, 13. aprila 2019, potekalo srečanje pevskih zborov Društev upokojencev gorenjske regije. Udeležilo se ga je 14 zborov, med njimi je bil tudi Mešani PZ DU Motnik Špitalič.
Naš zbor se je v zadnjem času okrepil s tremi novimi pevkami. Kljub kratkemu času njihovega obstoja, so bili korajžni in so se prijavili na razpis. V popoldanskem času smo se z avtobusom odpeljali proti Tržiču. Pevce smo spremljali tudi »navijači«. Srečanje je potekalo v prostorih OŠ Bistrica pri Tržiču. Nastopajoči zbori so bili glede števila članov in časa obstoja zelo različni. Nekateri imajo več kot 30 pevcev, drugi manj kot 20. Nekateri delujejo že eno ali dve desetletji. Po času je bil najmlajši naš PZ in Marinka Golob je bila najmlajša zborovodkinja. V predstavitvi je voditeljica posebej poudarila njihov kratek čas delovanja. Vsaka skupina je zapela 2 pesmi. Naši so se predstavili s pesmima: »Rož, Podjuna, Zila« in »Rasti, rasti rožmarin«. Petje je ocenjevala tričlanska strokovna komisija in izbrala 3 najboljše zbore. To so bili: 1. Ženski PZ Lipa DU Radovljica, 2. Mešani PZ Vrelec DU Škofja Loka, 3. Mešani PZ DU Kranjska Gora. Vsak pevski zbor je prejel plaketo – zahvalo za sodelovanje na srečanju. Ob zaključku je iz vseh grl zadonela skupna pesem. Glede na slišano in doživeto smo bili vsi mnenja, da so naši pevci in pevke primerljivi z vsemi drugimi v rangu do 18 pevcev. Takih je bilo kar nekaj. Prijetno jih je bilo slišati in poslušati. Domov smo se vračali zelo zelo zadovoljni in dobre volje.
Tekst: Majda Zupančič, foto in video: Mihela Urankar
Zimski pohodi DU Motnik-Špitalič (17.3.2019)Zima ni ovira za pohode ali sprehode v naravo. Upokojenke in upokojenci smo bili v prvih mesecih tega leta na treh »luštnih« pohodih.
Januarja sta nas Marjana in Jože (doma sta z Vologe) vodila po zanimivih poteh na obrobju Vranskega. S parkirišča pri gostilni Slovan smo se mimo kmetijske zadruge odpravili proti Taboru. Izpred cerkve sv. Jeronima se nam je ponujal lep razgled na Vransko in okoliške vasi. Pot smo nadaljevali skozi Jeronim, Prapreče in Vologo nazaj na izhodišče. Pohodniki, ki smo del osnovne šole opravili na Vranskem, smo se nekaterih delov spomnili še iz tistih časov. Je pa res, da so se poti in naselja zelo spremenila. Ta dan smo doživeli pravo vremensko muhavost: veter, sonce, oblačnost in nazaj grede snežno ploho. Februarja smo se zbrali v Snoviku in se mimo term odpravili proti Hruševki. Ob apartmajih smo opazili vrtičke z zdravilnimi zelišči in začimbami, spodaj ob bazenu pa zanimivo doživljajsko pot za bose noge. Naš cilj je bila cerkev sv. Miklavža na Gori nad Šmartnim. Tu nas je pričakal predsednik TD Gora – sv. Miklavž in nam postregel čaj. Ob ogledu cerkve, mežnarije in okolice smo videli in izvedeli veliko zanimivega. V cerkvi so obnovljeni oltarji in križev pot. Posebnost je kasetni strop. Člani turističnega društva so v obnovo objektov in okolice vložili veliko truda. To zanimivo točko v času delovanja ob koncih tedna obišče veliko ljudi, organizirajo tudi različne zanimive dogodke. Vračali smo se skozi Ravne in Praproče.
Radi obiskujemo bližnje in tudi malo bolj oddaljene vzpetine. Cilj marčevskega pohoda je bil vrh Staneta Kosca na Rašici. S parkirišča na kamniški obvoznici smo se odpeljali na Dobeno. Od tu smo se podali peš skozi zgornji del naselja in po gozdni poti prišli do Planinskega doma Rašiške čete. Blizu je razgledni stolp. Z vrha se je odprl pogled na megleno morje pod nami. Iz njega so kukale le Alpe in višji hribi pred njimi. Prikazala se je Šmarna gora, se skrila in spet prikazala. Prejšnji dan je tukaj padal sneg, zato so bila tla, drevesa in stolp ob našem prihodu še vedno obložena z ledenimi kristali. Odpravili smo se proti Z in po makadamski cesti prišli do vasi Rašica. Iz obdobja 2. svetovne vojne je naselje znano kot prva slovenska vas, ki so jo v septembru 1941 požgali fašisti. Skozi vas smo prišli do nove povezave – gozdne poti , ki Rašico povezuje z Dobenim.
Ti naši pohodi so prijetno druženje in nikoli ne minejo brez postanka za kavo in pijačo, ali celo malico. Besedilo in foto: Majda Zupančič
Cankarjev dom - plesi babic in dedkov (17.12.2018)
Motniški polžki so podaljšano bivanje v zadnjih dneh posvečali predvsem plesu in petju. V četrtek, 22. novembra, smo si uredili pričeske, pripravili folklorna oblačila in se z avtobusnim prevozom Vrankar odpeljali v Cankarjev dom.
Tudi letos nas je založba Rokus Klett povabila, da se udeležimo projekta Plesi babic in dedkov, ter obiščemo knjižni sejem, ki je potekal v preddverju. Pri vhodu nas je pričakala prijazna spremljevalka in nas pospremila do garderobe, kjer smo se lahko preoblekli. Ob 10.30 smo se skupaj s še tremi šolami zbrali v sejni sobi. Da smo malce pozabili na tremo pred nastopom, je poskrbel ga. Tadeja Mraz. Z ritmičnimi glasovi in instrumenti smo poskušali prebuditi ljubljanskega zmajčka, ki si je prišel ogledati naše nastope. Gospa Kunaver nas je prijazno nagovorila in napovedala prvo točko. Najprej smo nastopili mlajši motniškimi Polžki. Predstavili smo se s plesom in petjem pesmi Abraham ima sedem sinov, Črni tulipan in Šuštarsko. Gledalci so nam namenili močan aplavz in s tem potrdili, da je bil naš nastop dober. Za njimi so se na odru pokazali še starejši Polžki. Ples Jaz pa pojdem na Gorenjsko smo nadgradili s petjem in igrami, ki so se jih v preteklosti igrali naši dedki in babice. Tudi tokrat ni manjkal glasen aplavz. Učiteljice smo bile na naše Polžke resnično ponosne! Prav tako sta bili ponosni tudi naši spremljevalki, bivša ravnateljica ga. Jožica Hribar ter predstavnica društva upokojencev in medgeneracijskega druženja ga. Majda Zupančič. Na koncu se nam je gospa Kunaver zahvalila za prijetno urico, ki smo jo preživeli skupaj ob petju in plesanju. Vsem učencem je razdelila priznanja za udeležbo. V zahvalo smo prejeli tudi knjigo z naslovom Najlepši kraji na svetu, kazalke in še nekaj zgibank. Sledil je še ogled knjižnega sejma, kjer je bilo mogoče kupiti knjige po res ugodnih cenah. Motniški Polžki smo res lepo preživeli ta dan. Želimo si, da bi se tudi v naslednjih letih lahko predstavili z novimi plesi in pesmimi na takšnih prireditvah. Iskreno se zahvaljujemo prevozništvu Vrankar, da nam je z brezplačnim prevozom do Ljubljane omogočil, da nam bo ta dan ostal v lepem spominu.
Tekst, foto in video: Barbara Cijan
Poletno dogajanje v DU Motnik-Špitalič (22.9.2018)V JULIJU POHOD NA MENINO PLANINO
Drugi torek v mesecu je rezerviran za krajše pohode, včasih se pa kakšen spremeni v kar malo daljšega. Tokratni je bil takšen. Zbirno mesto je bilo na Limovski planini. Tam je na ovinku nekaj dreves in dobro parkirišče. Šli smo po cesti do Bibe planine, se pri koči za kratek čas ustavili in nadaljevali proti Vivodniku. Na vrhu se je odprl lep razgled proti Veliki planini in drugim vzpetinam proti štajerski strani. V tem času smo našli borovnice in jagode. Z nami so bili trije vnuki naših članic – Janja, Nastja ter Žan – in z veseljem so jih pojedli. Moram omeniti, da so bili tudi oni dobri pohodniki, vzdržljivi in potrpežljivi. Ustavili smo se pri koči na Smrekovcu in pomalicali. Čez Šavnice in Goli vrh smo se vrnili na izhodišče. V AVGUSTU NA ŠMARNO GORO Zbrali smo se pri gostilni pod Skalo v Kamniku. Z avtomobili smo se odpeljali v Tacen, ob Tacenski cesti parkirali in se med hišami odpravili na Šmarno goro. Hodili smo po Romarski poti, to je ena izmed možnosti dostopa na goro. Nekatere poti so bolj strme in krajše. Srečevali smo številne pohodnike in se tako v živo prepričali, da je ta vzpetina zelo zelo priljubljena pohodniška točka. Na pol poti je znamenje »Žalostne matere božje«, malo pred vrhom pa v votlini še mini kapelica, posvečena Antonu puščavniku.Tukaj je tudi zvonček želja, ki se kar pogosto oglaša. Na vrhu se odpre plato, kjer je šmarnogorska cerkev, gostišče in okrog njega polno miz, stolov in ležalnikov. Prava plaža na višini 668 m. Vse je lepo urejeno in polno prijetnih kotičkov. Bogata ponudba hrane in pijače nas je vzpodbudila, da smo si privoščili malico, celo kislo mleko in žgance z ocvirki imajo. Razgled na vse strani je malo motilo megličasto ozračje. Dan je bil vroč, vendar je bila hoja prijetna, ker je pobočje gozdnato. Vračali smo se po isti poti in se polni lepih vtisov vrnili v Kamnik. PIKNIK NA PEČI 15. avgusta smo se zbrali na tradicionalnem pikniku na Peči v Špitaliču. Začeli smo s kulturnim programom, v katerem sta sodelovala recitatorja, harmonikar in štiri mlade pevke. Počastili in čestitali smo Janezu in Stanki Trebušak za zlato poroko – 50 skupnih let v dobrem in slabem. Sledilo je druženje ob hrani in pijači, s čimer nam je postregel najemnik Tone. Dogajanje smo popestrili s srečelovom. Veseli smo bili številnega obiska članic in članov, okrog 70. NA SLOPEH 18. avgusta smo upokojenci sodelovali na praznovanju krajevnega praznika KS Motnik in KS Špitalič, ki je organizirano v spomin na izgnane iz obeh KS (v avgustu l. 1943). V kulturnem programu so nastopali: recitatorki, pevska skupina Lipa iz Šmartnega ob Dreti in Tamburaška skupina (veterani) Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. Slavnostni govornik je bil Igor Žavbi, podžupan občine Kamnik v vlogi župana. Pozdravila sta nas tudi predsednika obeh KS in predsednik KO ZB za vrednote NOB Motnik Špitalič – organizator dogodka. Tudi letos so sodelovali številni praporščaki. Na Slopi pride zelo veliko ljudi in tudi tokrat je bilo tako. Druženje se je nadaljevalo ob hrani, pijači in klepetu starih znancev. Tekst in foto: Majda Zupančič
Bilo je nekoč (5.5.2018)V soboto, 7. aprila, smo imeli v naši šoli nastop za starše. Zaigrali smo igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki se je dogajala v starih časih.
Takrat, ko so otroci nosili strgane srajčice, hodili bosi, bili večkrat lačni kot siti, a so se imeli lepo. Vidka je igral četrtošolec Jakob. Ostali učenci smo bili v vlogi otrok, živali, najmlajši pa so igrali na instrumente. V uvodnem delu smo učenci staršem zaplesali venček ljudskih plesov in ob zaključku zapeli tri ljudske pesmi. Četrtošolec Kristjan pa je zaigral na harmoniko Avsenikovo skladbo Spomin. Starši so nam navdušeno zaploskali. Bili smo zelo pohvaljeni in v očeh nekaterih je bilo opaziti solze sreče. Hvala vam za najlepše druženje. Po končanem nastopu smo staršem podarili ročno izdelana darila. Razveselili pa smo jih tudi z razstavo Bilo je nekoč, kjer smo predstavili stare predmete, ki smo jih našli doma na podstrešju in v šoli. Družina je kraj, kjer živimo drug z drugim in drug za drugega. Ko pridejo dnevi veselja in nato dnevi trpljenja, se učimo držati skupaj. Vsak član v družini ve, da ima pomembno vlogo. Veseli smo, da nas sprejemate, saj se bomo tako naučili ljubiti, da nam dajete priznanje, saj si bomo prizadevali doseči cilje. Verjemite, v takem domu je sreča popolna. Vajin zgled in vsa dobrota ter spomin na topel dom vodil me bo vse življenje, da izgubil se ne bom. Tekst: Zala Drolc, učenke, učenci in učiteljice, foto: učiteljice
Preljuba moja babica (5.5.2018)
Nekateri so predstavljali živali, otroke in mamo, drugi so igrali na inštrumente in zaplesali ples Mat potico pečejo. Vsi so zapeli prirejene pesmi, o Vidku, mami, živalih in naravi. Ta nastop predstavlja vsakoletno uvodno točko v občni zbor in vsi starejši občani Motnika in Špitaliča so vedno znova veseli otroškega smeha, plesa in petja. Učenci so se v svoje vloge zelo dobro vživeli, najbolj pa jih je razveselila sladka pogača, ki jim jo je razdelila mama. V svojih opisih so poudarili zadovoljstvo, ki so ga čutili ob veselju babic in dedkov ter ob bučnem aplavzu, ki so ga bili deležni po opravljenem nastopu. Motniški Polžki so babice razveselili z voščilnicami, ki so jih za njihov praznik izdelali v šoli. Ob zaključku nastopa pa so si zaslužili sladko nagrado.
Tekst in foto: Marinka Pirc
Ohranimo naravo (5.5.2018)
Gregorjevo z motniškimi polžki (22.3.2018)V ponedeljek, 12. 3. 2018, smo dijakinje 2. f razreda predšolske vzgoje GSŠRM Kamnik obiskale učence v PŠ Motnik. Z njimi smo simbolično praznovali slovenski ljudski praznik.
Na začetku smo nekaj besed namenili zgodovini in pomenu praznika. Gregorjevo je včasih veljal za prvi spomladanski dan. Včasih so verjeli, da sv. Gregor, ki goduje na ta dan, v vas prinaša sonce in pomlad. Ljudem tako ni bilo več potrebno delati ob svečah. Zato so v znak hvaležnosti vaščani v manjše potoke metali goreče predmete. Iz tega je nastala šega, da na predvečer Gregorjevega ljudje po rekah in potokih spustijo doma narejene ladjice, v katere dajo prižgano svečko. Tako smo tudi mi izdelali ladjice. Izdelali smo jih iz recikliranih materialov. Stari rek pa pravi, da se na ta dan ptički ženijo. Zato smo z otroki izdelali voščilnice z motivom ptička in prisrčnim voščilom. Gregorjevo pa je tudi praznik zaljubljencev, zato smo se naučili pesem Dan ljubezni. Da pa smo se še malo razgibali in se pogreli v hladni zimi, smo se v telovadnici šli nekaj iger, ki so bile povezane s temo, kjer smo predvsem izpostavili ptičke. Žal pa smo imeli malce smole pri vremenu, ker nam ni dopuščal spusta ladjic. Zato smo se odločile, da bodo otroci odšli na krajši sprehod, kjer jih bo na cilju čakalo sladko presenečenje. Če nismo mogli pregnati zime s spustom ladjic, pa upajmo, da smo jo pregnali s sladkimi miškami in čajem. Nato smo se še malce poveselili in vrnili v šolo, kjer smo se skupaj pogovorili, kaj jim je bilo najbolj všeč. Seveda pa smo se tudi veliko smejali, kar je znak odlično preživetega dne. V podružnično šolo Motnik smo prišle in skupaj z učenci zabavale se. Praznik zaljubljencev počastili smo mi in izdelali veliko lepih reči. Tekst in foto: Katja Poljanšek, Nika Sušnik, Polona Golob, Anamari Repnik, Tanja Merše, Kaja Kobe (dijakinje predšolske vzgoje GSŠRM Kamnik)
Iz Motnika organiziran brezplačni avtobusni prevoz.
Odhod bo ob 16.30 izpred avtobusne postaje v Motniku. Prijave so možne do srede, 7. 3. 2018, na telefon 041/ 558 748 (Rafko). Ob slovenskem kulturnem prazniku (15.2.2018)Na predvečer slovenskega praznika kulture smo v Motniku izvedli program, ki je bil preplet recitacij, pesmi in plesa.
Začeli smo s himno in ugotavljali, da je Zdravljica ena res lepa pesem, s številnimi sporočili, ob katerih se je vredno zamisliti in jih udejanjati. Recitatorji so nam predstavili tri Prešernove - Pod oknom, Ukazi in Slovo od mladosti, pesem Luna seje Paula Verlaina in Drugi breg želja Ferija Lainščka. Prešernove so aktualne tudi v današnjem času, ostali dve sta milozvočni, ki sta pobožali dušo in srce. Pevci in instrumentalisti so nas s pesmijo popeljali po Sloveniji, nas raznežili z lepimi besedili in razvedrili s poskočnimi melodijami. Plesalci so z gibi predstavili dogajanje iz pesmi Povodni mož. V programu so sodelovali motniški šolarji, pevci okteta sv. Mihaela z Vranskega, harmonikarja Boštjan in Gašper s pevko Vesno ter recitatorji Matej, Božo, Klavdija, Primož, Krista, Darja, Špela in Petra. Res smo veseli, ker smo v dvorano Kulturnega doma privabili številno občinstvo, ki je prišlo pogledat in poslušat svoje babice, može, mame, sinove ali vnukinje. Hočem reči – nastopajoči so bili iz zelo različnih generacij – od babic do vnukov. V DU Motnik Špitalič smo ponosni, da z nami na prireditvah sodelujejo ljudje različnih starosti iz kraja in okolice. Menimo, da s tem vsi bogatimo, ustvarjamo in razširjamo prijetne odnose, sodelovanje, spoštovanje in dobro voljo. Tekst: Majda Zupančič, foto: Vida Kovačič
Novoletna predstava za najmlajše: Modri cvet (8.1.2018)Tudi v letošnjem decembru smo za naše najmlajše poskrbeli s kratko igrano igro. Tokrat smo odigrali igro z naslovom Modri cvet avtorice Anite Šefer Mihelič, priklicali smo tudi dedka Mraza.
A letošnje leto je vendarle bilo malce drugačno. Vsako leto k igri povabim starejše motniške otroke, letos pa sem povabila kar njihove starše. In odziv je bil krasen. Sestavili smo ekipo, razdelili vloge in scenarij ter pričeli z delom. V mesecu decembru smo se kar pridno dobivali in vadili igro, da smo jo v soboto, 30. 12., ob 17. uri v parku pod lipami tudi premierno odigrali. Po predstavi pa je otroke, tako kot vsako leto, obiskal še dedek Mraz in prav vsakega otroka razveselil z darilom. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo uspeli pričarati nasmeh in iskrice v oči našim otrokom! Tekst: Petra Zupančič, foto: Majda Zupančič
Pohod DU Motnik-Špitalič (8.1.2018)Torek, 19. december 2017. V Kamniku in do Kavrana megleno, tam se je pa odprlo jasno – sončno, a precej mrzlo zimsko jutro.
Izpred gostilne pri Mežnarju v Zg. Tuhinju smo se odpravili do cerkve sv. Vida. Bolj kot smo se oddaljevali od vasi, bolj se je kazala prava zimska idila: v dolini ivje (kot sladkorni poprh), okrog nas pa sneg, zasnežena drevesa, viseče, s snegom obložene veje in nad nami modro modro nebo. Postanek pri cerkvi, pogled in razgled na vse strani in pot smo nadaljevali po gozdni cesti nad cerkvijo ter višje po pobočju Menine planine. Po zvoženih, delno kopnih poteh smo prispeli do odcepa za Oseke in Golice. Mi smo se spustili v smeri proti Golicam. Še asfaltirana cesta skozi zgornje Golice in vrnili smo se na izhodišče. Če nas je še zjutraj malo zeblo, je bilo zdaj že prav prijetno. 17 pohodnic in pohodnikov nas je zadovoljnih zaključilo še en pohod izmed letošnjih številnih kratkih in daljših. Da bi jih bilo še veliko v prijetni družbi! PA SREČNO IN ČVRST TER VAREN KORAK. Tekst in foto: Majda Zupančič
Novembrski pohod - predzadnji pohod v tem letu (6.12.2017)Po enoletnem premoru se je na pohode vrnila zapisovalka le – teh. Je kdo pogrešal objave?
Torek, 28. november, je bil en ohlajen jesensko – zimski dan. Na senčnih legah je bilo še nekaj snega, na sončnih pa bolj malo. Namesto čez Lebenice v Trojane smo se odpravili na Vrhe – Srobotno – Kropivnico in nazaj skozi Belo (Graben, tudi rečemo). Predvidevali smo, da bo tukaj manj težav s hojo. Pot že dobro poznamo. Ko pa smo prišli na Vrhe oz. Srobotno so se odprli drugačni pogledi na zasnežen Kropivškov grič, pa Lebenice, Malo in Veliko ravan. Pogled s Srobotnega seže do Zasavskih hribov in lepo se vidi Zasavska gora. Kje v tem delu vedno piha? Na Plesi, seveda. Tokrat smo pa na Kropivnici doživeli mali snežni metež. V grabnu smo obiskali cerkev sv. Miklavža in Darjo, ki nam je povrnila energijo. In krog smo zaključili v Motniku. Tekst in foto: Majda Zupančič)
Motniški polžki v Cankarjevem domu (26.11.2017)
Smo Polžki motniški v Ljubljano prispeli,
v Cankarjevem domu ubrano zapeli, si največji knjižni sejem ogledali in resnično pravljico o Gogiju poslušali. V sredo, 22. novembra 2017, smo se res lepo uredili in se že zjutraj odpeljali v Ljubljano, kamor sta nas brezplačno odpeljala Brane in Žiga iz prevozništva Vrankar. Ob deveti uri smo že čakali na dvigalo, ki nas je odpeljalo v Klub Cankarjevega doma. Založba Rokus Klett je namreč v letošnjem letu pripravila projekt Pesmi babic in dedkov, s katerim so nas spodbudili k petju ljudskih pesmi. Naši Polžki so šolo Šmartno v Tuhinju zelo uspešno predstavili s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Učenci so brez treme ob spremljavi zapeli pesem dvoglasno, kar ni mačji kašelj. Gospa Kunaver nam je izročila priznanja za sodelovanje in tri otroške pesmarice z zgoščenkami. Projekt je časovno in vsebinsko povezan s knjižnim sejmom v Ljubljani, zato smo imeli možnost ogleda. Založba DZS je na svojem razstavnem prostoru pripravila darilne vrečke za učence, nato pa so ti imeli priložnost spoznati pisatelja Primoža Suhadolčana in ilustratorja Mateja de Cecco, ki sta ustvarjalca knjige Goran, legenda o zmaju. Pod vodenjem ilustratorja so učenci risali zmaja, se nato pogovarjali s pisateljem, poslušali in gledali Goranov pozdrav iz Amerike ter se preizkusili v metanju na koš. Gospe Andreja Kavčič in Alenka Korenjak sta se nam zahvalili za sodelovanje in v zahvalo smo prejeli majico Gorana Dragića in učna gradiva. Na prireditev so nas pospremile učiteljice in predstavnica Društva upokojencev Motnik-Špitalič ga. Majda Zupančič, ki je vezni člen v projektu medgeneracijskega sodelovanja na naši podružnični šoli. V Ljubljani smo se odlično počutili in polni vtisov vrnili nazaj v Motnik. Tekst in foto: Petra Knez
V novembru na izlet v Lendavo (27.11.2017)
V četrtek, 16. novembra 2017, smo se članice in člani DU Motnik Špitalič odpeljali na izlet proti SV Slovenije v pokrajino preko Mure – Prekmurje. Naš cilj je bila Lendava.
Pot do tja je kar dolga, zato smo se v mestu najprej okrepčali z dobro malico – bogračem. Sledil je voden ogled nekaterih znamenitosti. Lendava je mesto na dvojezičnem območju blizu meje z Madžarsko. Lokalni vodič nas je seznanil z nekaterimi posebnostmi življenja tukaj. Ogledali smo si baročno krščansko cerkev sv. Katarine. V parku pred njo stojijo spomeniki, med drugimi tudi A. M. Slomška in sv. Štefana. S Cerkvenega trga smo se odpravili proti kulturnemu domu, ki je pompozna stavba v bližini sinagoge. Dvorana v domu ima obliko ladje, zunanjost ob vhodu krasita dva zanimiva stolpa, na fasadi pa so nakazane silhuete panonskih hiš. Zanimiv in simpatičen je tudi gostinski lokal v kulturnem domu. Sinagoga je muzej v spomin na holokavst nad judovsko skupnostjo, ki je pred vojno v Lendavi štela med 200 in 300 osebami. Žal je bila sinagoga zaprta in si notranjosti nismo mogli ogledati. Tukaj so živeli predvsem madžarski Judi in nekateri so se odselili v Ameriko ali Izrael. V Dolgi vasi je tudi judovsko pokopališče. V Lendavi stoji še evangeličanska cerkev. Z avtobusom smo se odpeljali do cerkve sv. Trojice, kjer je na ogled mumija Mihaela Hadika. Vodička nam je razkazala cerkev in nam povedala legendo o omenjenem Hadiku. Lendava je v zadnjem času znana tudi po stolpu Vinariumu. V višino meri 53,5 m in nanj se lahko povzpnete po 240 stopnicah ali z dvigalom. Na vrhu se odpre razgled v štiri države. Naš pogled je bil omejen zaradi oblačnega vremena. Je pa objekt lepo umeščen v okolico in prijeten na pogled. Na pozno kosilo in družabno popoldne smo odšli v gostilno Lovski dom. Dobre volje in polni prijetnih vtisov smo se v večernih urah odpravili proti domu. Tekst: Majda Zupančič, foto: Majda in Darinka Zupančič
Folklorno društvo Vransko išče nove plesalce (17.6.2017)
Uživaš v ljudskih plesih in rad nastopaš?
Vsekakor je ples razlog za družabnost, navezovanje novih stikov, sprostitev in nova ustvarjanja, če pa lahko poleg tega tudi "odlično žuraš" in prepotuješ "delček sveta", pa se najbrž ni težko odločiti, da se nam pridružiš. Podrobnejše informacije: 041 270 546 (Slava), 031 515 818 (Eva) Hkrati pa vas Folklorno društvo Vransko vabi na Trodnevni izlet Ob Blatno jezero in Budimpeštvo. Podroben opis izleta ... link Več informacij in prijava: 031/ 201 611 (Brigita) Foto utrinki petkovega dogajanja - 6. Križnikov pravljični festival (10.6.2017)Foto: Luka Dakskobler
Meddruštveni pohod DU Motnik - Špitalič (2.6.2017)V petek, 19. maja, se je okrog 30 pohodnic in pohodnikov odpravilo proti Slopem. Vabilu so se odzvali upokojenci in upokojenke iz DU Kamnik, DU Vransko in seveda domačini, organizatorji pohoda.
Pot jih je vodila skozi Pakališko in čez Pleso na Srobotno, čez Farške ravni, mimo osamosvojitvene lipe na cilj - Slopi. Vodja pohoda Jože je udeležencem mimogrede povedal kup zanimivih podatkov, npr.: zakaj ime Pakališka (nekoč konjsko pokopališče), Plesa (ker je gola – plešasta), Farške ravni (nekoč njive – cerkvena žitnica). Na Farških ravneh je bilo nekoč obširno obdelano področje, danes je tukaj gozd. Na Slopeh jih je čakala malica. Kuharska ekipa je imela kar nekaj težav zaradi vetra. Ogenj kar ni in ni imel prave moči, da bi voda zavrela. Pa so se kuharji znašli in lonec pokrili s kuhinjskimi krpami. Težava je bila odpravljena, malica skuhana in postrežena. Se je prilegla. Po skupinski fotografiji so se pohodniki odpravili v dolino po poti proti Špitaliču. Nekje na sredini so zavili proti Grabnu – motniški Beli, kjer so jih pogostili pri Blancu in Mežnarju. Čez Belo so prišli na izhodišče. Lepo vreme, dobra družba – vsi so bili zelo zadovoljni. In so rekli: »Drugo leto spet pridemo.« Tekst in foto: Majda Zupančič
6. Križnikov pravljični festival ... Jenkret je biv (22.5.2017)
V petek 9. junija in soboto 10. junija se bo Motnik ponovno odel v pravljično Križnikovo podobo. Pripovedovalci iz raznih koncev Slovenije, glasbeniki, umetniki, igre, dogodki, pripovedovanja in aktivnosti ter prelepa, pravljično zelena okolica bodo ponovno poskrbeli za nepozaben vikend v Motniku.
V petek, 9. junija, se nam obeta otvoritev festivala s pripovedovanjem za odrasle. Prijeten petkov večer se bo zaključil z energičnim nastopom dueta Terrafolk Violin Duo. Sobotni dan bo nekoliko bolj pester. Dogodki se bodo odvijali skozi celotno popoldne, kamišibaj predstava, delavnica Kamišibaj, igre v parku pod lipami s skupino Me4, razstava Od žita do kruha, likovna razstava likovnega natečaja Podobe Križnikovih pravljic. Pester sobotni dan se bo zaključil s pripovedovanjem za odrasle. ... več o Križnikovem festivalu si preberite tukaj 
Kamniške pravljične poti: Za goro, nad vodo, vrti mlinsko se kolo ... (4.4.2017)V soboto, 1. aprila, se je v Motniku zbrala velika skupina družin, ki je v sklopu Kamniških pravljičnih poti spoznavala mlinarsko dediščino, poslušala pravljice in povedke ter odkrivala naravno in kulturno dediščino Motnika.
V parku Pod lipami je izvajalka in snovalka poti Irena Cerar obiskovalce seznanila z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi o kraju Motnik ter Gašperju Križniku. V nadaljevanju smo v kulturnem domu prisluhnili pravljicam na temo mlinarstva. Otroci so spoznali nekatera žita in uživali, ko so s svojimi ropotuljami, ki so jih izdelali skupaj s straši, soustvarjali pravljice. Izlet nas je ob poslušanju pravljic in povedk vodil po delu Motniške turistične poti, mimo vhoda v nekdanji premogovnik, dveh ohranjenih mlinov, nazaj v park, kjer so v Kulturnem društvu Motnik za nas pripravili okusno malico. V zadnjem delu pravljične poti smo se ponovno zbrali v kulturnem domu, kjer smo poslušali pravljice in kjer je vsaka družina lahko sestavila lesen mlin, ki ga je odnesla domov. Kamniška pravljična pot je nastala v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Kulturnega društva Motnik. Potekala je v okviru spremljevalnega programa 20. pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Vir: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Občni zbor Društva upokojencev Motnik-Špitalič (26.3.2017)V četrtek, 23. marca, se je v dopoldanskih urah v dvorani kulturnega doma v Motniku odvijal občni zbor Društva upokojencev Motnik-Špitalič. Prireditev so otvorili učenci Podružnične šole Motnik.
Prireditev vsako leto začnemo s kulturnim programom, v katerem nastopajo učenci in učenke Podružnične šole Motnik. Letos so nas razveselili s »Pravili za babice in dedke« ter z igrico »Spomladanska pravljica«. V zanimivi zgodbi so se prepletali tekst, petje in ples. Njihovega nastopa smo vsako leto zelo veseli. Hvala polžki, polžice in učiteljice. Na občnem zboru smo pogledali v dogajanje in delo društva v letu 2016 ter sprejeli program za letošnje leto. Trudimo se, da smo aktivni na humanitarnem, športnem in kulturnem področju. Velik dosežek v preteklem letu je dokončna ureditev in oprema sejne sobe v nekdanji pošti. Zdaj je prostor res lepo urejen. Za sestanke ga uporabljajo tudi druga društva. Na volitvah smo razrešili in na novo oblikovali organe društva. Nekaj članov smo pridobili na novo. Odbori so tako osveženi, prihajajo nove ideje in nov zagon za delo. Za dolgoletno delo v Upravnem odboru in vodstveno funkcijo je Janez Trebušak dobil priznanje »Velika plaketa« Zveze društev upokojencev Slovenije, Ivica Jeglič pa «Pisno priznanje« ZDUS-a za dolgoletno delo v UO. Veseli smo, da so tudi take možnosti, da se zahvalimo prizadevnim članom. Pohvalno in razveseljivo pa je tudi to, da se naše društvo številčno širi. Letos se je včlanilo 15 novih članov in društvo zdaj šteje 124 članic in članov. V zadovoljstvo in dobrobit vseh se bomo trudili tudi v prihodnje. Tekst: Majda Zupančič, foto: Vida Kovačič in Majda Zupančič
Sobotna čistilna akcija (19.3.2017)Turistično društvo Motnik je v sodelovanju z ostalimi motniškimi društvi in Podružnično šolo Motnik organiziralo spomladansko čistilno akcijo. Učiteljice in učenci PŠ Motnik so čistilno akcijo izpeljali v petek, skupina ''motniških čistilcev'' pa se je zbrala v soboto ob 9. uri pred trgovino Motnik.
Predsednik TD Motnik je razdelil vreče, rokavice in teritorije za pobiranje smeti. Skupine so se s polno paro zagnale, eni na Strmco, drugi na obvoznico, spet tretji proti Beli, četrti so poskrbeli za lep center Motnika, športniki so očistili okolico športnih igrišč in igrišč za najmlajše. Vse nabrane smeti so gasilci sproti odvažali na zbirno mesto, kjer jih je prevzelo podjetje Publicus. Na koncu je Turistično društvo Motnik vse sodelujoče pogostilo s toplo malico in pijačo. Opaziti je bilo, da je bilo smeti vrženih v naravo manj kot prejšnja leta, vseeno pa je potrebno okarati posameznike, ki predvsem plastenke in pločevinke odvržejo iz avta na poti domov. Tekst in foto: Motnik.net
Tudi letos smo se učenci in učiteljice PŠ Motnik udeležili čistilne akcije. V petek, 17. marca, smo se odločili, da očistimo smeti bližnjo in daljno okolico naše šole. Razdelili smo se v tri skupine.
Četrtošolci so odšli z učiteljico Brigito ob Motnišnici do razvalin gradu in okrog cerkva. Druga skupina je z učiteljico Vido pobirala smeti v parku Pod lipami, v središču vasi in proti podhodu z glavno cesto. Učiteljica Petra je z nekaj učenci ostala pred šolo na igrišču. S seboj je pripeljala pripomočke in učenci so pobirali smeti, grabili, pometali, skratka zelo uspešno očistili okolico naše šole. Na koncu smo se zadovoljni in morda malce utrujeni skupaj fotografirali. Zelo dobro smo se počutili, ker smo opravili pomembno delo.
Delavnica za otroke in spust Gregorčkov po Motnišnici (19.3.2017)V soboto, 11. marca, so Me4 tako kot vsako leto tudi letos pripravile delavnico izdelovanja gregorčkov za najmlajše in spust gregorčkov po strugi Motnišnice.
Ob 17. uri se je pred gasilnim domom v Motniku pričela delavnica, kjer so si lahko otroci s pomočjo staršev in mentoric Me4 izdelali gregorjeva plovila. Delavnica je bila seveda brezplačna in ves material potreben za izdelavo plovil je priskrbela skupina Me4, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Motnik. Otroci so izdelali res prekrasna plovila in jih okrasila po svojem okusu. Medtem, ko so nestrpno čakali, da pade mrak so se sladkali s piškotki in pogreli s čajem. Ko je naposled le padel mrak so otroci lahko prižgali svojo svečko in se podali na improviziran pomol, kjer so svojega gregorčka spustili po Motnišnici. Z iskricami v očeh so spremljali svoja plovila, ki so izginjala v noč. Nekaj sto metrov nižje, so gregorčke pobirali iz vode, tako da so si otroci lahko vzeli vsak svojega za spomin na še en prijeten večer. Tekst in foto: Motnik.net
Ob slovenskem kulturnem prazniku (15.2.2017)Rdeča nit letošnje prireditve je bila ljubezen do domovine in soljudi. Slovenski kulturni praznik smo v torek zvečer, 7. februarja, počastili s plesom, petjem in besedo.
V programu so sodelovali učenke in učenci OŠ Šmartno v Tuhinju PŠ Motnik, ki so ob kitarski spremljavi učiteljice zapeli štiri zelo zanimive pesmi: Muzikantska, Vandrovc, Če bi jaz bila fčelica in Večerna vila. Folklorna skupina DU Komenda nam je ogrela dlani in pete. Zaplesali so dva spleta »Mam rajši Gorenjca« in »Kuj na ples«. Ljudske pevke Predice so program obogatile s pesmimi: Kdor ima srce, Zlati časi, Po celi vasi lučke ni in Tam za vasjo. Z igranjem na harmoniko jih je spremljal Jože Jagodic. Recitatorji so nam predstavili Prešernovo obdelavo ljudske pesmi Lepa Vida in z njo veliko moralno dilemo – oditi in zapustiti bolnega sinka in starega moža ali se vrniti. V nadaljevanju smo slišali dve ljudski pesmi, ki govorita o ponosu, da sem Slovenka, da si Slovenec. Recitatorke so ob koncu sporočile želje, da bi bili drug do drugega prijazni, ljubeznivi in dobrotljivi. Enourni program je potekal v prijetnem vzdušju in s slišanim ter videnim smo bili vsi zelo zadovoljni. Prireditev je nastala v organizaciji DU Motnik Špitalič. Veseli smo, da različni ljudje radi sodelujejo z nami in s svojimi nastopi popestrijo dogodke ter razveselijo obiskovalke in obiskovalce. Hvala vsem. Tekst: Majda Zupančič, foto: Petra Zupančič
|
IzpostavljenoDogodki in prireditve v Motniku
ZKTŠ Vransko vabi
... več na zkts-vransko.si
Vreme danes, vreme jutriMotniške novice
Trgovina Motnik - Mlinotest
|
